Znamenita Kamničanka Felicita Kalinšek

Ob obisku knjižnice vedno pokukam tudi v kotiček odpisanih knjig. Tako sem pred časom naletela na znamenito »Slovensko kuharico« redovnice Felicite Kalinšek iz leta 1952.

Terezija se je rodila v Podgorju pri Kamniku očetu Tomažu Kalinšku in materi Uršuli (5. 9. 1856 Podgorje pri Kamniku – 21. 9. 1937 Ljubljana). V noviciat pri šolskih sestrah v Mariboru je vstopila 1892, dobila redovno ime Felicita in 1896 opravila večne zaobljube. Šolala se je za učiteljico in prevzela vodenje samostanske kuhinje. V Ljubljani nato 1898 ustanovijo Kmetijsko gostinsko šolo, kamor jo, takrat triintridesetletno, pošljejo za učiteljico kuhanja. Njen ugled je strmo naraščal. Zaupali so ji oskrbo škofove jedilnice, »velevažnega opravila za vsako družino« pa je učila tudi dekleta iz premožnejših meščanskih družin. V kuhinji je bilo vedno glasno in veselo, učenke so jo imele rade, ona pa se jim je posvečala z vsem srcem.

Kmalu po prihodu v Ljubljano so ji ponudili pripravo ponovne izdaje Slovenske kuharice Magdalene Pleiweis, izdane 1868. To je bila prva izvirna slovenska kuharica. Pred tem smo praktično imeli samo Vodnikove »Kuharske bukve«. Valentin je bil dober prevajalec, kuhar pa ne. Felicita se je dela lotila temeljito in skrajno odgovorno. V mislih je imela, da »ni vsako dekle tako srečno, da bi imelo petične starše; zato je treba iskati drugih potov, da se tudi manj premožne izobrazijo v tem važnem poslu«.

Priročnik je dopolnila in uredila, tako da se v 6. izdaji (1912) pojavi tudi njeno ime. Kasneje je število receptov več kot podvojila, dodala nova poglavja, razlago kuharskih izrazov, izginejo tudi stare mere. Sezonsko in lokalno – to je bilo njeno vodilo. Uvedla je številna nova živila ter tehnike shranjevanja in konzerviranja živil. Tako kuharica pozimi, ko na trgu ni svežih živil, ne bo v zadregi, izboljšala pa si bo tudi letne dohodke. In tako je 8. izdaja (1935) v celoti izšla pod njenim imenom in se nato preimenovala v »Veliko slovensko kuharico«.

»Kuhanje je umetnost, katere se je treba naučiti«. Gostobeseden slog receptov in natančni nasveti za sestavo jedilnikov, pripravo mize ter serviranje hrane »na kar najlepši in najmičnejši način«, pri čemer naj gospodinja pazi, da mize ne preobloži, so njeni neprecenljivi nasveti. Vsi recepti so preizkušeni, začinjeni s kančkom Felicitine hudomušnosti, ki gospodinji zagotavlja, da bo jed zagotovo uspela.

Kasneje urejanje prevzamejo sestre Izabela Gosak, Vendelina Ilc in nato Bernarda Gostečnik, pod katero je izšla jubilejna 30. izdaja. Vsebino je prilagodila sodobnemu času  in tako je postala kuharska knjiga z najdaljšo tradicijo v Evropi.

Irina Mitov