Umetnostnozgodovinska zbirka

Relief, lipov les, 75 x 52 x 20, polihromacija uničena, 90. leta 15. stoletja, 1964 odkupil MMK iz Sadnikarjeve zbirke; Marko Lesar, Od zbirke do muzeja. Od predmeta do muzealije, zloženka, 1994.

o. pl., 70x94, brez sign., proti sredini 17. stol.,
1964 odkupil MMK iz Sadnikarjeve zbirke,
rest: RCS, F. Drev, 1983; Marko Lesar,
Umetnine iz depojev kamniškega muzeja, katalog, 1987.

Kipa, les, okoli 1560, 1964 odkupil MMK iz Sadnikarjeve zbirke; Marko Lesar, Od zbirke do muzeja. Od predmeta do muzealije, zloženka, 1994.

Zadnja večerja, neznani slikar, prva polovica 17. stoletja, olje na platnu

Slikarja Hermanna je v 50. letih 19. stoletja pritegovala holandska oz. severnonemška krajina, s starimi mesti v različnih vremenskih razmerah. Slika je nastala leta 1852, v času, ko je Hermann slikal na Holandskem in se zgledoval pri tem po holandskem in severnonemških krajinah 17. stoletja.

V značilnem romantičnem izrezu je upodobljen pokrajinski motiv iz Sel pri Kamniku. V središču motiva je župnijska cerkev z zvonikom in dvema poslopjema (župnišče) s severne strani.

Na sliki je celopostavno upodobljena deklica, ki sedi na travi, nad njo se odpira svetlejše, modro nebo. Oblečena je v zeleno obleko z ozkim životkom in širokim krilom, izpod katerega sega belo čipkasto spodnje krilo, ter v belo prosojno bluzo s kratkimi rokavi in širokim izrezom. Obuta je v bele nogavice z rdečim trakom in ozke črne čevlje na vezalke, ki segajo do gležnjev.

Portret »generala Wachtmeistra« Mihaela Pregla je naslikan popolnoma frontalno, v razkoračeni stoji. V desnici drži puško, ob desni nogi ima šlem, ob levi nogi je pes, ki nosi okrog vratu napis MPR M(ichael) P(regl) R(ittmeister).

Pred temnejšim ozadjem radoživo strmi v nas mož, upodobljen do pasu in nekoliko obrnjen v desno. Iz temnejšega ozadja izstopajo obraz, del vratu z odpeto srajco in levica počivajoča v ospredju.

Po ikonografskem motivu je to morda posnetek italijanske božjepotne podobe. Mariji sloni dete v naročju tako, da svojo glavico naslanja ob njeno. V barvah kaže slika vse odlike Bergantovega kolorita. Barvna skala inkarnata sega od senčenja v sivo, do bledo in rdečkasto bele. Obraza sta značilno Bergantova.

V sredini slike sta Jezus na križu in ob njem klečeča Marija Magdalena, ki ga objema in mu poljublja noge. Marija na levi z elegantno vzvalovljenim oblačilom in držo telesa patetično izraža občutke žalosti, na desni si sv. Janez, kar stoično umirjen, s prtom briše solze.

Votivna slika je nastala v času, ko se je v Komendi češčenje sv. Urbana že zelo razširilo. Leta 1752 je namreč komendski župnik, zaslužni kulturni delavec in prosvetitelj Peter Pavel Glavar (1721-1784) pridobil v Rimu relikvije sv. Urbana mučenca.

Slika je poljudno delo iz okrog leta 1800. Na naši levi imamo prizor Jezusovega rojstva, vidimo leseni hlevček z Jezuščkom, nad katerega se sklanja Marija, poleg pa je Jožef, ki stoji in moli.

Slika je kljub baročni maniri, nastala v prvi četrtini 19. stoletja. Zanimiva je zaradi moralistične vsebine in starih slovenskih napisov v bohoričici. Naslikanih je šest prizorov, po dva v vsaki vrsti.

Portreta Josipa Močnika (1846-1913) in njegove žene Julijane, roj. Debevec (1861-1898), sta delo neznanega slikarja. Naslikana sta v maniri romantičnega meščanskega portreta, kjer se poudari status naročnikov, pomembnih v kamniškem gospodarskem, upravnem in društvenem življenju.