Etnološka zbirka

Prav posebni so tako imenovani uhani k narodni noši. Izdelani so iz zlata, roža pa v kombinaciji zlata in belega emajla.

Med najbolj poznanimi podobarji na Gorenjskem je bil Lovrenc Erzar (1835-1903), mlinar in podobar iz Nasovč pri Komendi. Rezljal je popolnoma svojevrstne podobe svetnikov, angelov in drugih.

Pisave so podolgovati leseni pečatniki z vrezanimi simboli in okraski. Z njimi so pastirji odtiskovali v trniče, posebno vrsto močno osoljenega sira, ki so ga oblikovali v kepe, podobne čebuli in zgoraj koničaste.

Na panjski končnici je naslikan svetopisemski motiv poboja nedolžnih otrok v Betlehemu. Kralj Herod je naročil pomor vseh otrok v Betlehemu, ker je hotel spraviti s poti tudi Jezusa, ki so ga modreci z Vzhoda označili kot 'novorojenega judovskega kralja'.

Mali kruhek je vrsto peciva, značilna za gorenjsko območje, ki so ga pripravljali iz moke, medu, popra, cimeta, klinčkov in soli. Leseni modeli, po katerih so oblikovali male kruhke, spadajo deloma v 18. in večinoma v 19. stoletje.

Pírh ali velikonôčno jájce, je tradicionalna hrana, ki se pripravlja ob veliki noči. Jajce je indoevropski pomladni simbol, podoba novega življenja in rodovitnosti. V krščanstvu velikonočno jajce simbolizira Kristusovo vstajenje, tudi kaplje njegove krvi ali rane.

Torila so lesene okrogle posode za odcejanje in obenem oblikovanje sira. Izdelana so bila iz enega kosa lesa, izdolbena ali izstružena z nekoliko navzven nagnjenim obodom in naluknjanim dnom.

Cokle so bile pastirsko leseno obuvalo, večinoma iz lesa javorja, na Veliki planini s prepoznavnim zgornjim pletenim delom iz macesnovih viter (pozneje so to nadomestili z usnjem). Podplat je bil zaščiten z žeblji ledníki za varnejšo hojo.

Votivna slika, naslikana na lesu, prikazuje strašno nesrečo mlade deklice Terezije Beč leta 1794. Preprosti slikar je poskušal prikazati padec deklice kot nekakšen filmski kader.

Na sliki na steklu je upodobljena sveta Marija Magdalena v bogati baročni opravi – v izvezeni in čipkasti obleki, ogrnjena z rdečim ogrinjalom. V laseh ima okrasje, prav tako bogat nakit, uhane, ogrlico in zapestnice.

Lončarstvo je na kamniško-komendskem območju ena najstarejših obrti, saj se že od 14. stoletja dalje omenjajo bogata nahajališča gline v Tunjicah pri Kamniku in v Komendi.

Pastirji na Veliki planini so uporabljali "coprniški nož", ki je imel prav posebno moč pri zdravljenju zvinov in ognojenih parkljev govedi.

Jurij Humar si je, verjetno tudi po zgledu sončnih ur na cerkvenih zvonikih in gradovih, omislil svojo žepno sončno uro. Izdelal jo je iz, za dlan velike deščice in jo izrezal v obliko polmeseca.

V etnološki zbirki kamniškega muzeja hranimo model za mali kruhek z motivom sv. Miklavža, ki je prišel iz Sadnikarjeve zbirke.