Velikonočna jajca, 80. leta 20. stoletja

Pírh ali velikonôčno jájce, je tradicionalna hrana, ki se pripravlja ob veliki noči. Jajce je indoevropski pomladni simbol, podoba novega življenja in rodovitnosti. V krščanstvu velikonočno jajce simbolizira Kristusovo vstajenje, tudi kaplje njegove krvi ali rane, in je šele nekaj stoletij del posvečenih velikonočnih jedi – žegna. Na Slovenskem se je uveljavilo okraševanje jajc konec 18. stoletja.
Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo; lahko pa se že kuhajo v barvilu. Barvilo je lahko umetno ali pa naravno, na primer listje rdeče čebule. Poleg kuhanih jajc pa se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo po slovenskih pokrajinah svojevrstni pirhi: belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenice, praskanke.
Franc Hvala z Rožičnega v Tuhinjski dolini je izpihana jajčka obložil z nitkami volne in sredico iz bička ali ločka, močvirske trave.