Velika noč

Približuje se Velika noč (Vuzem) oz. najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani praznujejo praznujejo vstajenje Jezusa iz Nazareta, ki je tri dni po križanju (sodbo mu je izrekel rimski guverner Judeje Poncij Pilat okoli leta 30­ n. št. ) vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti. Praznuje se prvo nedeljo po polni luni, ki sledi spomladanskemu enakonočju 21. marca (med 22. marcem in 25. aprilom). Pravoslavci za izračun Velike noči uporabljajo julijanski koledar in jo praznujejo teden ali dva kasneje.

Od kod ime Velika noč?

V angleščini se praznik imenuje “Easter”. Po nekaterih virih naj bi beseda Easter izhaja iz Eostre, ki je bila germanska boginja pomladi in plodnosti.  Drugi jo povezujejo z latinskim izrazom “hebdomada alba” – beli teden, antično referenco za velikonočni teden in bela oblačila, v katera so bili odeti ljudje, ki so jih med tem časom krstili. Kasneje se je v stari visoki nemščini izraz zaradi napak pri prevajanju začel pojavljati kot esostarum, kar je nazadnje privedlo do angleške besede Easter. V španščini bomo zasledili izraz “Pascua”, v francoščini pa “Paques”. Ti besedi izhajata iz grške in latinske “Pascha” ali “Pasch” oz. hebrejske “Pesah”.

Jezusovo križanje in vstajenje sta se zgodili, ko je šel v Jeruzalem praznovati pesah (pasha), judovski festival, ki se spominja izhoda Judov iz egiptovskega suženjstva. V slovenščini ta praznik imenujemo tudi judovska velika noč ali praznik opresnikov. V času pashe Judje ne jedo jedi iz kvašenega testa in ne pijejo piva. K praznovanju sodi velikonočno jagnje in značilen ploščat nekvašen kruh – “maca” (v slovenski svetopisemski literaturi je v navadi prevod opresnik).

Tradicija Velike noči

Velikonočne tradicije se sicer od države do države razlikujejo. Po obdobju 40 dnevnega posta, ki se začne na pepelnično sredo (po pustu), sledi sveti teden. Začne se s cvetno nedeljo, teden pred veliko nočjo, ko verniki nesejo k blagoslovu oljčne vejice ali butare. Po verovanju jih blagoslovljeno zelenje varuje pred udarom strele, odganja bolezni, prinaša plodnost in izobilje. Na Veliki četrtek – spomin na Jezusove Zadnjo večerjo z apostoli, utihnejo cerkveni zvonovi. So simbol Jezusovega  trpljenje in smrti. Ponovno se oglasijo v nedeljo zjutraj, ko naznanijo Kristusovo vstajenje.

Veliki četrtek je zadnji dan pred začetkom posta (Merdi Gras) in se imenuje tudi debeli četrtek. To je zadnji praznik hrane in zabave pred postenjem ter zadnja priložnost, da se do zadnjega nasitimo in naužijemo mesnih jedi.

Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega križanja, zato na ta dan velja najstrožji post. Velika sobota je dan, ko katoličani v cerkvi blagoslovijo velikonočne dobrote. V košari, okrašeni s cvetjem, v cerkev prinašajo jedi, ki predstavljajo simboliko krščanskega praznika. Na Velikonočno nedeljo potekajo vstajenjske procesije. Jutranji maši sledi velikonočni zajtrk. To je predvsem družinski dan, kjer se ob velikonočnih dobrotah zberejo prav vsi člani družine. Velikonočni ponedeljek je dela prost dan in je namenjen obisku prijateljev in znancev.

Viri: Ovsec, D., J., Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu, Ljubljana 2020, Krumpačnik, N. – https://motiviran.si/velika-noc/, Denova, R., Easter – definition https://www.ancient.eu/Easter/-  pripravila Janja Železnikar