Spremembe v prehrani v dobi kovin

Po iznajdbi bakra, nastopi t.im. bakrena doba (4000-2300 pr. n. št.), prva od kovinskih dob, ki jim sledita še bronasta (2300-900 pr. n. št.) in železna doba (900 pr. n. št. do rimske zasedbe).

Za področje kulinarike izum kovine pomeni, da se v pripravo hrane vključijo tudi kotli oz. kovinske posode v katerih se nad ognjem pripravljajo enolončnice, kuha meso, rastline ali gomolji. Razmah keramične produkcije pa pomeni, da se priprava hrane, predvsem ob koncu bronaste in v železni dobi lahko dogaja na rešetki, na prenosnih ognjiščih, ter (glede na arheološke najdbe) zelo veliko tudi pod pekvami.

Bakrenodobne družbe so še lovsko-nabiralniške, vse bolj pa postajajo poljedelci, živinorejci in tudi oblikovalci kovin. Domače živali (prašiči, govedo, nekoliko manj drobnica) so dajale mleko, meso in maščobo. Med ostanki lovnih živali najdemo v arheoloških plasteh: jelene, srne, divje prašiče, redkeje pa jazbece, lisice, divje mačke, bobre in vidre. Lovili so ptice (race, čaplje, itd. ) in ribe (na Barju poznamo krape, some, ščuke, ostriže itd.). Nabirali so tudi polže (zelo radi so jih imeli v antiki). Najdejo pa se tudi kostni ostanki polhov in rjavega medveda. Nekatere živali so pri nas že izumrle, so pa najdeni njihovi ostanki kot del verjetne prehrane takratnih ljudi: npr. los, tur, zober. Poleg tega so koliščarji lovili tudi ptice in ribe.

Viri: Črešnar, M. et al. (ur.), Rastline, živali, ljudje skozi tisočletja, Ljubljana, Graz 2019; Đukič, A., Okusimo železno dobo. Halštatska kulinarična delavnica in recepti, Ljubljana 2019.