Rimsko posodje in pripomočki

Amfore so nepogrešljivo transportno posodje. Brez njih bi ne bilo omak, olja, niti vina v antični kuhinji. Vanje so shranjevali tudi žita in vodo. Pri kuhi so nepogrešljivi lonci, trinožniki, ponve, pa terilniki, kuhalnice. Za shranjevanje živil (predvsem žit) so uporabljali velike shrambne posode – dolije. Na jedilni mizi bogatih je bilo obvezno sigilatno posodje – posebna rdeča pečatena keramika, s čudovitim apliciranim okrasjem. Iz fino prečiščene gline so izdelane t.im. posodice tankih sten, ki služijo kot čaše ali skodelice. Njihove stane so krhke in tanke kot jajčna lupina. Stekleni ali glineni vrči, čaše, sklede so služili za serviranje vina in pitje. Krožniki so bili sigilatni, keramični oz. stekleni; prav tako sklede v katerih so hrano pripravljali, shranjevali ali servirali.

Fino sigilatno namizno posodje je uvoženo iz srednje in severne Italije. Nekaj posodja je uvoženega iz drugih mediteranskih provinc, kasneje tudi iz Afrike. Prav tako iz Italije in iz renskih pokrajin prihaja v naše kraje steklo in stekleni izdelki. Kmalu se steklarka obrt razvije tudi pri nas (Emona, Celeja, Poetovijo).

Jedli so na mizo prinesli narezane. Navadno so jedli z roko, le juhe z žlico. Na številnih najdiščih so pogosta najdba plitvi keramični krožniki. Uporabljali so se za peko tankega testa, prelitega z omako (predhodniki pizze).

Vir: Plesničar Gec, L. in B. Kuhar, Emona in rimska kuhinja. Apicijevi recepti za današnjo rabo, Ljubljana 1996