Stari Trzin od 19. stoletja do danes

V Centru Ivana Hribarja v Trzinu je na ogled razstava o razvoju starega dela Trzina od 19. stoletja do danes. Razvoj in spremembe v prostoru so prikazane kartografsko skozi štiri časovne prereze:

• Trzin leta 1825 z izsekom iz Franciscejskega katastra,
• Trzin med leti 1971 in 1979 na prostoročno izrisanem zemljevidu,
• Trzin leta 1994 na ortofoto posnetku,
• Trzin danes – leta 2019 na panoramskem zemljevidu.

Trzin v času Franciscejskega katastra prikazuje stanje v prvi polovici 19. stoletja. Franciscejski kataster je dobil ime po avstrijskem cesarju Franzu I. Leta 1817 se je pričela izmera franciscejskega katastra, katerega namen je bil ustvariti enotno osnovo za odmero zemljiškega davka. Ker kasneje ni bilo več tako obsežnih celovitih terenskih meritev, so bili mnogi podatki te in naslednje izmere v 80. letih 19. stoletja vsebina topografskih zemljevidov tudi do sredine 20. stoletja. Leta 1832 je po opisih v Franciscejskem katastru v Trzinu v 93 hišah živelo 590 ljudi. Preživljali so se s kmetijstvom in obrtjo.

V SFR Jugoslaviji sta izdelavo topografskih izdelkov prevzela Vojni geografski institut v Beogradu in Hidrografski institut v Splitu. Geodetski zavod Slovenije je sistematično snemanje iz zraka izvajal od leta 1975, leta 1985 je pričel redno izvajati ciklično aerosnemanje, od leta 1994 pa je pričel z izdelavo ortofoto načrtov, »mozaikov« izvrednotenih letalskih posnetkov. Ko je leta 2010 Geodetski zavod Slovenije prenehal delovati, je nastalo več kartografskih in geodetskih podjetij, ki nadaljujejo s tradicijo. Med njimi je tudi MapDesign, kartografski studio, d.o.o. iz Trzina, eno vodečih slovenskih kartografskih podjetij, ki nudi storitve s področja kartografije, ilustracije in oblikovanja. Izdelali so tudi panoramsko karto Trzina leta 2019. Te vrste kart postajajo vse bolj priljubljene, ker predstavljajo kraje in naselja v perspektivi. Takšen prikaz je človeku bolj naraven. Na panoramski karti lahko hitro najdemo znamenitosti, odkrijemo pa tudi tisto, kar bi lahko ob samem sprehodu po naselju hitro spregledali.

Med leti 1970 do 1980 je potekala modernizacija in razvoj infrastrukture Trzina in okolice: po letu 1964 so začeli graditi vodovod in leta 1975 kanalizacijo. Po letu 1970 se je razvijalo novo stanovanjsko naselje Mlake, kjer so po sprejetem samoprispevku leta 1978 asfaltirali ulice in napeljali javno razsvetljavo ter ulice tudi poimenovali, zgrajena je bila nova šola leta 1985, posodobljena gasilski in kulturni dom. Leta 1985 je bil sprejet zazidalni načrt za območje Obrtno – industrijske cone Trzin. Leta 1971 je bilo popisanih 1190 prebivalcev.

Leta 1994 je izveden posvetovalni referendum o samostojni občini Trzin, vendar so se občani odločili, da ostanejo v okviru občine Domžale. Tak položaj je ostal do konca decembra 1998, ko je Trzin postal samostojna občina. Občinski praznik je 15. maja, na dan, ko je bil Trzin leta 1273 prvič omenjen v ohranjenih pisnih dokumentih.

V letih 1994 do 1998 so bili sprejeti pomembni akti za urejanje prostora in razvoj Trzina, kot so širitev glavne ceste, zazidalni načrt za središče Trzina (blokovsko naselje, CIH,..) ipd.

V občini Trzin v letu 2019 živi 3922 prebivalcev in je med zelo gosto poseljenimi slovenskimi občinami. Ima dobro razvito infrastrukturo s številnimi uspešnimi podjetji (leta 2016 je delovalo 923 podjetij) in Obrtno – industrijsko cono. Delujeta dva vrtca, OŠ Trzin, dom za starejše občane – Center aktivnosti Trzin kot enota Doma počitka Mengeš od leta 2010, od leta 2013 obnovljena Jefačnikova domačija, kjer se predstavlja kulturna in naravna dediščina Trzina. Živahno je raznovrstno društveno življenje.
Razstavo spremlja zloženka s kratkimi zgodovinskimi orisi in pregledom razvoja kartografije pri nas.
___________________________________________________________
KOLOFON
Občasna razstava Stari Trzin od 19. stoletja do danes 8.10.-31.12.2019 Center Ivana Hribarja Trzin
Medobčinski muzej Kamnik Zanj. mag. Zora Torkar
Avtorja besedil in izbor gradiva: Krešimir Keresteš, mag. Zora Torkar Gradivo: Arhiv RS, Geodetska uprava RS, MapDesign, kartografski studio, d.o.o., Medobčinski muzej Kamnik, NUK Lektoriranje: Ana Gruden Oblikovanje: Krešimir Keresteš, MapDesign, kartografski studio, d.o.o. Projekt sta financirala: Občina Trzin in Ministrstvo za kulturo RS.