Stara kmečka orodja in opravila v Trzinu  

Trzin je po svojem izvoru izrazito agrarno naselje. Do sredine 19. stoletja je prevladovalo kmetijstvo. Povojni razvoj industrije, obrti in prometnega omrežja so vsak na svoj način vplivali na poljedelstvo in pospešili spreminjanje kraja v urbano in poslovno-stanovanjsko središče. Tudi kozolci, nekoč ponos vsakega kmeta, danes zaradi drugačnega načina kmetovanja izgubljajo svoj pomen in propadajo. Zato sta bila odkup in obnova Tomšelnovega kozolca vsekakor dobrodošla. Občina Trzin je v sodelovanju s Turističnim društvom Kanja Trzin in s sofinanciranjem razpisa LAS – Za mesto in vas muzej na prostem odprla 21. junija 2021.

Tomšelnova domačija ima danes naslov Jemčeva cesta 24, stara hišna številka pa je bila Trzin 78. Leta 1826 je bil v franciscejskem katastru zapisan lastnik Jurij Perne, p. d. Tomšel, nato so sledili lastniki France Lukan, France Kecelj in France Kecelj ml. Sicer je bila to manjša kmetija, ki je obsegala ¼ grunta, to je približno 5 ha posesti. Tomšelnovo staro domačijo je 6. novembra 1909 ogenj popolnoma uničil. Tako so leta 1910 sezidali nova poslopja – pritlično stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje, šupo in svinjak –, ki so kljub obnovi leta 1950 še danes ohranila zunanjo in notranjo zasnovo.

Leta 1912 so Kecljevi nasproti hiše postavili tudi nov kozolec. Tomšelnov kozolec je vezani kozolec ali toplar, ki je bil sicer včasih še daljši. Pokrit prostor je bil namenjen za vozove, pluge, brane in drugo orodje. Podstrešje pa so uporabljali za shranjevanje slame in sena. Tomšelnov toplar je skromnejši, za katerega je značilno, da so stebri mnogo nižji in je shramba za seno v sredini narejena samo do višine stebrov navzgor.

Sedaj je v kozolcu postavljena stalna razstava o starem kmečkem orodju in kmečkih opravilih. Sledimo lahko razvoju orodja in strojev, ki so nadomeščali skupinska dela, kot so oranje, brananje, setev, mlatev, žetev, košnjo in spravilo sena in pridelkov, spravilo lesa. Prvi traktorji so se na njivah začeli pojavljati v 50. in 60. letih 20. stoletja. Imele so jih kmetijske zadruge in državna posestva. Do tedaj so uporabljali moč vprežne živine, predvsem konj in volov.

Le malokdo ve, kako se je včasih kosilo, ko še ni bilo strojev. Začelo se je kositi na dan svetega Primoža (9. junij). Najprej so pokosili črno deteljo in nato seno. Samo enkrat na leto, ob kresu, pa so v Trzinu pokosili trdino, slabše vrste seno.

Kmetje so si med seboj pomagali, najemali pa so tudi dodatne kosce. Kositi so začeli že zelo zgodaj zjutraj, ko se je zdanilo. Ko je bilo vse pokošeno, so začeli z obračanjem in mešanjem mrve, dokler se ni popolnoma posušila. Seno so naložili na voz, čez katerega so po sredini namestili žrd – tram, da sena ni odnašalo in da ni padalo na tla. Če je bilo seno popolnoma suho, so ga zmetali v hlev, vlažno seno pa so naložili v kozolec.

_________________________________

KOLOFON

Stara kmečka orodja in opravila, stalna razstava, od 24. 11. 2022 dalje. Tomšelnov kozolec – muzej na prostem v Trzinu, Jemčeva 37a. Razstava Medobčinskega muzeja Kamnik (zanj mag. Zora Torkar); Avtorica besedila in izbor fotografij: mag. Zora Torkar; Fotografije: Peter Naglič, Fran Vesel, Zora Torkar, Blaž Zupančič; Fotografsko gradivo so posodili: MMK, Arhiv RS, SEM, TD Kanja, Matjaž Šporar, Franci Kurent, Marija Vertič; Kmečko orodje so podarili: Tomšelnovi, Pohanovi, Tomažičevi, Valenčakovi, Benda, Jefačnikovi; Oblikovanje: Polona Zupančič.

Projekt je financirala Občina Trzin.