Sledi prve svetovne vojne – France Koblar in Andrej Perko

Razstava Sledi prve svetovne vojne se pred obiskovalcem razgrne kot portret dveh ustvarjalcev: literata in fotografa. Na ogled so črno-bele fotografije, ki jih je Andrej Perko posnel na popotovanju z ženo Andrejo Koblar po dobršnem delu »vojne« poti njenega deda dr. Franceta Koblarja. Poznejši ugledni slovenski intelektualec jo je med prvo svetovno vojno prehodil kot mlad avstro-ogrski častnik ter jo pretresljivo opisal v svojih dnevnikih (1914–1915): »Sodni dan ne more biti hujši. Stari vojaki so nemo gledali, mrko so zrli na svoje puške, mladi so divje streljali pri svojih luknjah, drevesa so ječala in lomila svoje vrhove, zemlja se je zibala, kakor da je izgubila svoj tir. A človek nima izraza za to, kar si je napravil sam v pogubo: živci odpovedo temu, kar teman človeški duh zasnuje v fabriški pisarni ob peklenski uri« (F. Koblar v dnevniku, 27. avgust 1915).

Fotografije, ki jih je Perko skupaj z odlomki iz Koblarjevih dnevnikov leta 2016 objavil tudi v lepo oblikovanem albumu Mi hočemo živeti, niso ilustracija, ne gre niti za potopisno reportažo, ampak podobe, nabite z estetiko kamna in koprenasto-mračne pokrajine, le dopolnjujejo piščevo izpoved; pravi Perko: »Zamisel o ciklu fotografij v zvezi s 1. svetovno vojno je v meni tlela že nekaj let. Vendar nisem želel postaviti v ospredje zgodovinskih dogodkov in krajev, pač pa predvsem prikazati njihov odsev …« (Andrej Perko v Mi hočemo živeti, 2016).                                                        Koblarjevo doživljanje velike vojne bo obiskovalec na razstavi zaslutil tudi v njegovih citatih, izbranih iz zapisov »z ostro ošiljenim tintnim svinčnikom v drobne črne beležnice«, dnevnike. Le-ti, na ogled postavljeni v vitrinah, skupaj z nekaj osebnimi predmeti iz družinske zapuščine udarijo še močnejši pečat mračni preteklosti in njenim sledem.

Dr. France Koblar se je rodil 29. novembra 1889 v Železnikih, kjer ima danes v muzeju v Plavčevi hiši urejeno spominsko sobo. Študiral je slavistiko in latinščino na Dunaju, diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa leta 1941, tudi v Ljubljani, z disertacijo o Ketteju. Že zgodaj je začel pisati poezijo in prozo, napisal tudi nekaj dramskih del oz. iger. Deloval je kot profesor, literarni zgodovinar, jezikoslovec, urednik, literarni in gledališki kritik. Bil je član SAZU, Društva slovenskih pisateljev in predsednik Slovenske matice. Umrl je 11. januarja 1975 v Ljubljani.

Andrej Perko se je rodil leta 1946, diplomiral je na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in zatem študiral na Pedagoški akademiji – likovna smer. V letih 1968–1971 je bil član Fotogrupe ŠOLT, nato se je likovno izobraževal na številnih delavnicah pod mentorstvom Dušana Fišerja, Andreja Trobentarja, Zmaga Posege in drugih. Ukvarja se predvsem z analogno črno-belo fotografijo in starimi foto-grafičnimi tehnikami. Seznam njegovih samostojnih in skupinskih razstav, uokvirjen z letnicama 1998 in 2023, je bogat in raznolik. Izdal je nekaj fotografskih knjig, kar nekaj njegovih fotografij pa hranijo galerije v svojih zbirkah. Živi in dela v Vipavskem Križu.

________________________

KOLOFON

Občasna razstava Sledi prve svetovne vojne – France Koblar in Andrej Perko, 22. 2. –  8. 11. 2023. Rojstna hiša Rudolfa Maistra. Razstava Medobčinskega muzeja Kamnik, zanj: mag. Zora Torkar

Avtorji: Andrej Perko, Alenka Juvan, Saša Bučan Fotografije in gradivo za razstavo: Andrej Perko, Andreja Koblar Lektoriranje: Mateja Dermelj Oblikovanje: Vladimir Ristić Postavitev razstave sta omogočila: Ministrstvo za kulturo RS in Občina Kamnik.