Maruša Šuštar - Iznad
Slikarstvo Maruše Šuštar se je razvijalo iz začetne popolne abstrakcije v krajine, ki so jih poselili naključni mimohodci. Kje so te krajine, kje ti zemljevidi? Maruša nas, s ponekod vidnimi linijami, ki nas takoj usmerijo v razmišljanje o detajlnih zemljevidih, skuša zavesti, da gre za realne mape različnih delov sveta, da gledamo nekakšne zračne posnetke, ki so, ki obstajajo in jih poznamo. Znano se nam zazdi področje, povežemo ga s malimi razpršenimi figurami…znano zaradi nenehno vsiljenih podob, ki jih vsakodnevno gledamo na ekranih. A ne gre za prave svetove, za realno podobo dogodka, za preslikavo videnega, za pravzaprav mimetično. Pred platni Maruše Šuštar stojimo v tišini nedorečenega, neotipljivega prostora. Vse se dogaja v neki mehkobni esenci, v katero stopamo z neslišnimi koraki, se pridružujemo drobcenim neznancem tam spodaj, vstopamo iz sfere Božjega, ki vidi vse v sfero neznanega, pristopamo k sočloveku, k neznancu, mimobežnemu naključniku.
… Slike Maruše Šuštar nam na eni strani vzbujajo občudovanje nad vso širino umetničine notranjosti, ki jo izraža z izjemno estetsko zasnovanim podajanjem snovnosti in na prefinjeno zgrajenih barvnih ploskvah, hkrati pa nam vsevprek begajoče, ponekod zamrznjene v trenutku, ponekod kot v divjem stampedu naslikane miniaturne figure, izdajajo tudi naš notranji strah po dokončnosti, po času brez časa in prostoru brez prostora, kjer človek ne bo imel več vloge, ampak se bo pogreznil v usedline in se morda nekoč porodil, čist in jasen, samo z veseljem do biti in bivati.
Kustosinja razstave: Saša Bučan