Mamut po mamutu

Letos bo minilo 87 let od odkritja znamenitega mamutovega okostja, ki so ga našli pri regulaciji rečne struge Nevljice v Nevljah pri Kamniku. Razstava »Mamut po mamutu« je obudila spomin na ta za Kamnik in širše slovensko ozemlje tako pomemben in svečan dogodek.

Najdba je dvignila veliko zanimanja, pa tudi prahu, tako v laični kot strokovni javnosti. Cele časopisne strani so bile namenjene obvestilom in poročilom o poteku dogodkov na terenu. Na razstavi in v drobnem katalogu smo osvetlili vzdušje, ki je vladalo ob izkopavanjih, pomembne Kamničane in druge obiskovalce, ki so raziskave spremljali. Kako so 574 cm dolg in 361 cm visok skoraj v celoti ohranjen skelet zaščitili na terenu in kasneje v Prirodoslovnem oddelku Narodnega muzeja zelo hitro razstavili. V treh letih, leta 1941, je bil celoten skelet na ogled javnosti.

Na razstavi in v katalogi predstavimo prednike mamutov, čas ledene dobe z značilno floro in fauno in obseg poledenitve v Evropi. Kje v Sloveniji so bile še najdene mamutove kosti, zobe in okle in kaj so zakaj so jih uporabljali npr. na območju današnje Ukrajine. Zanimalo nas je tudi, kje in kako so živeli paleolitski lovci, kaj so lovili, jedli, kako so se oblačili, kakšna orodja so uporabljali za lov in v vsakdanjem življenju … Kako je mamut kot markantna žival vplival nanje, na njihove mitske predstave, kaj so izdelovali iz mamutovine, pa pokažemo v drugem delu razstave.

Celjski pokrajinski muzej dopolnjuje razstavo z mamutovimi kostmi in redko videnimi fosilnimi ostanki drugih ledenodobnih živali iz svojih zbirk.

____________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Avtorica razstave in besedila: Janja Železnikar, Medobčinski muzej Kamnik; koordinator v PM Celje: dr. Jure Krajšek; strokovne sodelavke: Katarina Krivic, Prirodoslovni muzej Slovenije, Vida Pohar, Katedra za geologijo in paleontologijo, Univerza v Ljubljani, Simona Petru, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani; lektoriranje: Vladimir Motnikar; Oblikovanje: Polona Matek; Izrisi kart in časovnega traku: Jasmina Puškar; Fotografije: Tomaž Lauko, Sašo Kovačič, Arhiv Prirodoslovnega muzeja Slovenije; Fond Slovenca, Muzej novejše zgodovine Slovenije; Risarska rekonstrukcija: Marjan Gabrilo

Postavitev razstave sta omogočila Ministrstvo za kulturo RS in Mestna Občina Celje.