Kiki Klimt- Mistična potovanja

…. Zgodovina evropske umetnosti rada izkazuje/dokazuje svoj vpliv. Slednje se dogaja tudi, ko se, z estetskega vidika, slednji faktum izkaže za spornega, kot v primeru abstraktnega ekspresionizma, ki naj ne bi, čeprav presenetljivo drugačen od tradicionalnega, akademskega evropskega slikarstva, nikoli mogel obstajati, če ne bi reagiral nasproti nečemu. Potemtakem je renesančna Evropa vodila do abstraktnega ekspresionizma! Pri tem se kaže element kolonializma, namreč, da je Evropa največja, da to drugi prepoznajo in se iz tega naučijo kar največ. To je sicer mizoginističen pogled, čeprav bi ga lahko, vsaj v določenih vejah umetnosti, razumsko upravičili.
…… Dandanes, ko sta abstraktna ali minimalistična umetnost obravnavani na enaki ravni kot formalna, in s priznanjem, da je umestitev Daljnega Vzhoda na osrednji položaj s strani zahodnjaške zgodovine nesprejemljiva, preozka in pristranska, je ideja o vzajemnem oplajanju lažje sprejemljiva. Izposojamo si kulturne ikone od drugod – na primer, v preteklih desetletjih je Japonska v naš svet prenesla velik del svoje kulture skozi tehnologijo, stripe in film – vendar je na žalost še vedno prisoten prezir do arabskega sveta, zmotno mišljenje, da je ta nekako »brezkulturen« ali vsaj, da se je njihov kulturni razcvet zgodil tako daleč v preteklosti, da je postal brezpomemben. Vendar slednje ostaja, tako kot je bilo pred tisočletjem, bolj stvar spopada religij ali bolje rečeno vrednot, ki so pronicale skozi spopade religij, kot pa nepristranski pogled na vrednote same umetnosti in kulture.
Umetnost Kiki Klimt na tej izbrani razstavi je lepa ilustracija tega, kako se lahko evropska in arabska kultura srečata znotraj individualnega slikarstva. Kiki zajema iz islamskega misticizma, simbolov, zgodb in celo iz arabskih besedil ter vse to prepleta v slike, ki so trdno zasidrane v evropsko tradicijo, z očarljivim primitivizmom, reminiscenco na Rousseaujevo ali zgodnjo ameriško folklorno umetnost. Uporabljajoč evropsko slogovno formalnost, ki jo je prežela z islamskim stimmungom, je Kiki ustvarila povsem lasten slog, tako z estetskega kot s teoretičnega vidika.

(besedilo je prispeval prof. dr. Noah Charney in je del prevedenega teksta, ki je izšel na zloženki ob odprtju razstave)
Kustosinja: Saša Bučan