Jakob Savinšek - 100
V letu 2022, natančneje 4. februarja 2022, je minilo 100 let od rojstva velikana slovenskega kiparstva, Jakoba Savinška. Vendar 100-letnica umetnikovega rojstva ni bila edini razlog, da smo se odločili umetnika predstaviti v naši galeriji. Ob umetnikovi stoti obletnici rojstva želimo širšo javnost opomniti, da galerija Miha Maleš v svoji zbirki ponosno hrani kar štirinajst umetnikovih del, večinoma nastalih v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Galeriji jih je nekoliko pred svojo smrtjo v oporoki podarila Savinškova življenjska sopotnica, slovenska igralka in pesnica Mila Kačič (1912–2000). Z njo se je mladi Savinšek spoznal leta 1944 v krogu pisatelja Ivana Mraka in od takrat dalje sta ostala sopotnika na poti življenja. Po Savinškovi prezgodnji smrti so dela ostala v njeni zbirki, vse do leta 2000, ko je bil umetnikov opus večinoma podarjen Moderni galeriji v Ljubljani, del pa umetnikovemu rodnemu mestu. Poleg kipov Galerija Miha Maleš hrani tudi umetnikov avtoportret (1948) in dokumentarno gradivo.
Jakob Savinšek se je rodil v Kamniku 4. februarja 1922, kjer je obiskoval prve štiri razrede osnovne šole. Družina se je leta 1929 preselila v Ljubljano, kjer je Jakob z odliko končal osmi razred gimnazije in se vpisal na medicinsko fakulteto. Njegovo študijsko pot je presekala vojna. Leta 1942 so Jakoba in njegovega brata Jureta odvedli v taborišče Gonars, od koder sta se vrnila konec istega leta. Jakob je preživljal družino z neumornim portretiranjem in risanjem cvetličnih tihožitij ter še naprej uril in razvijal svoj risarski talent pri slikarju Rihardu Jakopiču. V krogu pisatelja Ivana Mraka in njegove žene, kiparke Karle Bulovec Mrak, pa je prejemal tudi prve napotke na poti kiparstva. Prav tukaj je spoznal svojo življenjsko sopotnico, igralko in pesnico Milo Kačič.
Leta 1945 se je Jakob Savinšek vpisal v prvi semester Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani na smer kiparstvo (poučevali so ga Boris in Zdenko Kalin, Frančišek Smerdu in Peter Loboda). Leta 1949 je diplomiral in istega leta se mu je rodil sin David. Leta 1950 je Savinšek najel bivši atelje kiparja Frančiška Smerduja. Petdeseta leta so bila za umetnika leta potovanj, odkrivanja umetnosti in druženja s številnimi akterji slovenskega in širšega evropskega kulturnega prostora, prinesla pa so mu tudi prvo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani ter tudi prva naročila za kiparske spomenike (Celje, Novo mesto, Ptuj, Trenta). Sledila je večja samostojna razstava v Jakopičevem paviljonu in nagrada Moša Pijade, ki mu je omogočila študijsko potovanje v Anglijo in Francijo. Temu so sledila številna potovanja po evropskih mestih ter nova naročila javnih spomenikov, med drugim monumentalnih kipov Ivana Tavčarja na Visokem v Poljanski dolini in Simona Gregorčiča v Kobaridu.
Leta 1961 se je Jakob Savinšek, kljub fizični in psihični izčrpanosti, podal na simpozij v Kirchheim (Nemčija), kjer pa se je umetnikova pot pri komaj devetintridesetih letih iztekla zaradi nenadne smrti.
Na razstavi so predstavljeni Savinškovi kipi iz zbirke Galerije Miha Maleš, poleg le-teh, pa so na ogled tudi dela iz Narodne in Moderne galerije ter Dolenjskega muzeja Novo mesto. Ob razstavi je izšel katalog, delo oblikovalca Vladimirja Ristića z besedilom kustosinje razstave, Saše Bučan.
_______________________________
KOLOFON
Občasna razstava Jakob Savinšek -100. 9. 11. 2022 – 9.5. 2023. Medobčinski muzej Kamnik – Galerija Miha Maleš. Zanj: mag. Zora Torkar
Kustosinja razstave: Saša Bučan Razstavljena dela so iz zbirk: Narodne galerije, Moderne galerije, Dolenjskega muzeja Novo mesto in Galerije Miha Maleš Avtorica besedila in izbor fotografij: Saša Bučan Fotografija: Brut Carniollus Lektoriranje: Ana Gruden Oblikovanje: Vladimir Ristić Tisk: Studioprint
Projekt sta financirali: Občina Kamnik in Ministrstvo za kulturo RS.