Izgubljena rimska poštna postojanka

Zelo redko v arheološki stroki stvari tečejo teko hitro, kot so v danem primeru. V meglenem novembru in mrzlem decembru leta 2013 so na trasi druge cevi plinovoda potekale arheološke raziskave. Na najdišču Blagovica, na parc. št. 138 k. o. Blagovica so arheologi začeli z delom v ne prav prijetnih in prijaznih razmerah. Izkopavanja so se deloma prekrivala z izkopnim poljem za prvo cev plinovoda, ki so jo delali leta 1977, ko so domnevali, da je na tem območju v času antike in zgodnjega srednjega veka bilo pokopališče. Že leto dni po končanih izkopavanjih, decembra leta 2014 je arheološki konzorcij, ki ga je vodil Arhej d. o. o. predal arhiv arheološkega najdišča Blagovica, skupaj z vsemi najdbami v trajno hrambo prisojnemu – torej kamniškemu muzeju.

Zakaj izgubljena poštna postaja?

Pošta je od rimske zasedbe naših krajev (enako je bilo tudi drugje), igrala ključno vlogo pri obveščenosti in preskrbi rimske vojske. Organizirana je bila po celotnem rimskem imperiju in je bila prvenstveno namenjena vojski. Poštne postaje poznamo iz itinerarjev, kjer so napisana njihova imena, funkcija in razdalje oz. oddaljenost med njimi. Na nekaterih postajah se je dalo dobiti hrano, pijačo in prenočišče, na drugih je bilo mogoče zamenjati konje, živalsko vprego, spet tretje so imele policijsko-nadzorno funkcijo. Tabula Peutingeriana – itinerar iz antičnega časa, omenja cestno postajo Ad publicanos, ki so jo v preteklosti locirali v Lukovico, v Podpeč pri Lukovici idr. z bolj ali manj neutemeljenimi domnevami.

Izkopavanja v letu 2013

Arheološke raziskave večje površine so pokazale, da na tej lokaciji ni bilo le grobišče, temveč da imamo opravka z naselbino, ki se je skozi čas spreminjala, popravljala, dograjevala. Izkopani so bili temelji oz. ostanki stavb, ki so bili v prvem in drugem stoletju večinoma leseni (lahko je šlo za skladišča, shrambe ali hleve), počasi pa so leseno arhitekturo dopolnjevali z zidanimi strukturami, temelji in zidovi. Položaj naselbine pod pobočjem se je nekajkrat izkazal za precejšen problem. Nevšečnosti so jim povzročale hudourniški potoki in plazovi, ki so naselbino večkrat v posameznih delih prekrili z zemljo, peskom, zato so jo morali popravljati, dograjevati, utrjevati zidovi ipd. Vse te procese se je dalo prebrati v zemeljskih plasteh, v arheološkem zapisu, kjer so se ohranile tudi drobne najdbe z govorico življenja tedanjih uporabnikov. Presenetljivo dobro se je ohranila grobnica, verjetno nekega pomembneža, v kateri je bil kot popotnica in grobni pridatek pridan steklen servis iz svetlozelenega in modrega stekla. Redkost pri nas, po količini in sestavi steklenih izdelkov.

Občasna razstava v letu 2019-2020 prikazuje rezultate arheoloških raziskav v Blagovici, kjer se je locirala rimska poštna postaja. Spremlja jo razstavni katalog avtoric Ane Plestenjak in Janje Železnikar.