Poletna svežina ob koncu 19. stoletja

Med meščani, uradniki in drugimi premožnejšimi prebivalci se je od druge polovice 19. stoletja dalje vedno bolj razširjala zamisel o prijetnejšem preživljanju prostega časa. Po eni strani so začeli odkrivati kraje, ki so jim v poletnih mesecih dajali svežino, kot na primer Kamnik in Bled. Po drugi strani so odkrivali svežino v obmorskih krajih Avstro-Ogrske, kot sta na primer Portorož, Opatija.

V Kamniku so odprli leta 1876 kopališče in zdravilišče Alojz in Franc Prašnikar ter Janez Kecel. Ponudba zdravilišča je bila bogata, kot na primer številni izleti v okolico, lep zdraviliški salon in urejen park, zdravniška pomoč in nasveti, možnosti za vodno zdravljenje z elektroterapijo in masažo, bazen s tuši za plavalce in neplavalce. Leta 1883 je obiskal kopališče cesar Franc Jožef. T. i. Kneippov način zdravljenja je bil uveden leta 1891. Leta 1893 je vodno zdravilišče obsegalo že zdravniško poslopje in štiri vile. Po letu 1910 je zanimanje za obisk Prašnikarjevega zdravilišča upadalo. Povprečno je  v letih 1892 do 1900  obiskalo zdravilišče 311 gostov letno, kar je petina takratnih gostov na Bledu. Medtem, ko so se na primer na Bledu gostje zadrževali le krajši čas, so v Kamniku ostajali daljše obdobje (en do dva meseca ali celo sezono).Po podatkih  je bilo v Kamniku več kot 50 % obiskovalcev iz drugih avstroogrskih dežel, okoli 6 % tujcev (Nemci, Američani) in Kranjcev 40 %.

Po drugi strani se je razvijal tudi morski turizem. Najbolj prepoznavno letovišče v avstrijski monarhiji in kasneje v Avstro-Ogrski je bila Opatija., ki se je razvila iz majhnega ribiškega kraja. Igiio Scarpa je leta 1844 zgradil prvo počitniško hišo v Opatiji. To leto danes velja za začetek razvoja turizma v Opatiji. V zgodovinski Villi Angiolini so gostili številne znamenite zgodovinske osebnosti, med drugim tudi cesarja Franca Jožefa, bana Josipa Jelačića. Od 80. let 19. stoletja dalje se je turizem razvijal hitreje – odprli so prvi hotel pod imenom Quarnero – današnji Hotel Kvarner. Opatija je pridobivala sloves evropskega morskega zdravilišča,  v tistem času so jo primerjali z Nico. Takrat so tudi nastale številne čudovite vile, hoteli, počitniške hiše, kopališča, sprehajališča in parki. Leta 1889 so Opatijo uradno razglasili za klimatsko zdravilišče.

Pripravila: Zora Torkar