Poboj nedolžnih otrok, poslikana panjska končnica,  les, 1869  

Na panjski končnici je naslikan svetopisemski motiv poboja nedolžnih otrok v Betlehemu. Kralj Herod je naročil pomor vseh otrok v Betlehemu, ker  je hotel spraviti s poti tudi Jezusa, ki so ga modreci z Vzhoda označili kot ‘novorojenega judovskega kralja’. V katoliškem svetu se praznik nedolžnih otrok obhaja vsaj že od sredine 6. stoletja na dan 28. december. Na panjski končnici je nadvse zanimiv poskus naslikane perspektive.

Panjska končnica je poslikana lesena deščica, ki zapira sprednji del čebeljega panja. Tovrstna ljudska umetnost, značilna za Slovenijo je nastala na Gorenjskem in Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, povečini pa slikanje zamre po koncu prve svetovne vojne. »Zlata doba« panjskih končnic je med leti 1820 in 1890. Slike, ki so jih slikali preprosti in samouki slikarji imajo po večini figuralne motive, znanih pa je več kot 600 različnih motivov, od katerih jih je približno polovica nabožnih. Čebelarji so imeli panjske končnice zaradi več namenov: da so ločili svoje panje med seboj in od tujih, nabožni motivi pa so tudi čuvali zdravje čebel.