Novosti v prehrani – neolitska revolucija

Pred 12.000 leti je po umiku ledenikov, podnebje postalo toplejše, razmere za življenje vse boljše. Na Bližnjem vzhodu, v Indiji ljudje začnejo gojiti prva žita, udomačijo prve živali. To jim je omogočilo trajnejšo naselitev in drugačno prehrano. Obdobje po novih orodjih (neos – nov, lithos – orodje) dobi ime neolitik.

Pri nas se te spremembe začnejo nekje v 2 polovici 6. tisočletja pr. n. št. Živali, kot krave in koze, so dajale mleko, uporabne so bile kot delovne živali (za oranje ali vleko), kot tudi vir hrane. Nekatere živali so zagotavljale usnje, volno in gnojilo. Med prvimi udomačenimi živalmi so bili psi (v vzhodni Aziji, pred približno 15.000 leti), ovce, koze, govedo in prašiči.

Na jedilnike neolitskih prebivalcev pride kruh.

Še pred neolitsko revolucijo je človek izumil keramiko. Ene najstarejših lončenih posod so bile najdene na Kitajskem (pred okoli 18.000 let). Nato so keramiko  začeli uporabljati na Japonskem in pred 7000 leti na Bližnjem vzhodu, od koder se razširi po celotni Evropi.

Ročno izdelani posodi je sledil izum lončarskega kolesa, ki ga pripisujemo Mezopotamcem (pred 5.500 leti). Odtlej je produkcija keramike vse večja in lažja.

(Povzeto po: Bellis, Mary. “The Invention of the Wheel.” Feb. 11, 2021, thoughtco.com/the-invention-of-the-wheel-1992669; http://cookit.e2bn.org/historycookbook)