Nabožna slika sv. Janez Evangelist, vezenina, 18. stoletje

Na vezenini je upodobljen sv. Janez Evangelist s kelihom s kačo in orlom na trati s cvetjem. Legenda pravi, da mu je nekoč neki poganski duhovnik ponudil kelih zastrupljene pijače in mu rekel: »Če to izpiješ in ne umrješ, bom tudi jaz sprejel vero v tvojega Boga.« Apostol je vzel kelih, ga z znamenjem križa blagoslovil in tedaj je iz posode planila kača. Ta prizor pogosto vidimo na njegovih upodobitvah.

Vezenina je izdelana v vozličastem vbodu s svilnatimi nitmi nežnih barv. Okvir je stilizirano cvetje z zlatimi nitmi. Delo mekinjskih klaris. Muzej je vezenino odkupil iz Sadnikarjeve zbirke.

Na slovenskem ozemlju je bilo nekdaj sedem samostanov klaris. V njih je odmevala molitev različno dolgo: v Mekinjah pri Kamniku (1300–1782), v Kopru(1299/1301–1806), v Celju (1300–1335), v Šentvidu ob Glini na današnjem avstrijskem Koroškem (1321/23–1553/54), v Škofji Loki (1358–1782), v Gorici(1653–1782) in v Ljubljani (1657–1782). Avstrijski cesar Jožef II. je v začetku leta 1782 z odlokom razpustil vse samostane, ki so bili “za državni blagor brez koristi”. Klarise iz Mekinj in verjetno tudi od drugod so odšle v samostan dominikank v Velesovo pri Kranju.

Klarise so veliko prispevale h kulturi in sakralni umetnosti (zlasti samostana v Mekinjah in Škofji Loki), v 17. in 18. stoletju pa tudi k vzgojno izobraževalni dejavnosti. Poleg molitve so se klarise posvečale tudi študiju duhovnosti, gojile cerkveno in koralno petje ter opravljale gospodinjska in razna ročna (šivanje, klekljanje, vezenje) in druga dela.

Literatura:

https://klarise.franciskani-nazarje.si/klarise-na-slovenskem

https://www.nms.si/si/files/default/izobrazevanje/za-ucitelje/Zgodovinskeinumetnostnezbirke.pdf

Pripravila: Zora Torkar