Marku Lesarju v slovo

V soboto, 30. 12. 2023 se bomo na ljubljanskih Žalah poslovili od našega nekdanjega dolgoletnega sodelavca Marka Lesarja.

Marko Lesar je po opravljeni diplomi na oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado (Arhitektura beraških redov in nekdanji ljubljanski frančiškanski samostan) leta 1983, pridobival zanimive izkušnje kot profesor na srednjih strokovnih šolah in osnovni šoli.  Leta 1985 pa se je zaposlil kot drugi kustos za umetnostno zgodovino v kamniškem muzeju, danes Medobčinskem muzeju Kamnik. Upokojil se je leta 2019.

Tako je v kamniškem muzeju ustvarjal in raziskoval v svojih najboljših letih. V prvi nalogi se je spoznal s starejšimi umetninami iz depojev kamniškega muzeja, in zanimivo, tudi svojo službeno pot je zaključil z objavo vseh preostalih umetnin iz depojev. S pomočjo dokumentacije in raziskovanja ter širokega znanja je odkril do tedaj neznane starejše umetnine domačih in tujih avtorjev.

Kot je bilo že v diplomi nakazano njegovo zanimanje, ga je prevzela starejša umetnost in arhitektura. Zelo je užival v pogovorih z akademikom dr. Emilijanom Cevcem, v sodelovanjih s kolegi drugih slovenskih muzejev in galerij ter s sodelavci Umetnostno zgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri SAZU. Tudi v kamniškem muzeju je skozi leta raziskoval zgodovino in umetnost vseh pomembnejših sakralnih spomenikov, kot sta na primer umetnostna vodnika po župnijski cerkvi na Šutni in cerkvi sv. Florijana v Trzinu, ki sta temeljni deli, pa znanstveni prispevki ob 500- letnici prihoda frančiškanov v Kamnik, kjer je kot sodelavec in urednik sodeloval na znanstvenem simpoziju in obenem tudi popisal starejši umetnostni fond v samem kamniškem samostanu.

Kot soavtor je sodeloval pri skupnih muzejskih razstavah, kot so kamniti umetnostni spomeniki v kamniškem lapidariju, starejša umetnostna obdobja v kamniški preteklosti na razstavi Odsevi kamniških stoletij pa do predstavitve Sadnikarjeve zbirke in zbirke Thonetovega pohištva.

Pritegnila ga je tudi umetnost Miha Maleša, slovenskega slikarja in grafika, čigar galerija je del kamniškega muzeja. Njegovo temeljno delo je bila monografija o Mihu Malešu kot slikarju, kjer sta z dr. Mirkom Juterškom popisala čez 1000 slikarskih del na Maleševem domu in pri zasebnikih.

Kasneje pa je predstavljal Maleševe posamezne umetniške opuse, kot so Maleševa sakralna dela, Maleševo zbirateljsko zbirko domačih in tujih umetnikov ter upodobitve Prešernovih pesmi. Skupaj s kolegico Sašo Bučan sta predstavila starejše in novejše upodobitve kamniških planin na razstavi Moč gora.

Izjemno delo je bila tudi predstavitev Maleševega sodobnika, kamniškega rojaka Staneta Cudermana. Skupaj s kolegom Markom Kumrom sta popisovala dela pri dedičih, po institucijah in zasebnikih in ustvarila temeljni popis Cudermanovih del. Razstava in katalog o slikarju Stanetu Cudermanu sta pomenila popolnoma novo odkritje in presenečenje tako v stroki kot pri obiskovalcih.

Kot kustos v manjšem muzeju je seveda opravljal tudi pedagoško delo pri vodenju obiskovalcev po muzeju in mestu, sooblikoval programe za šolsko mladino in opravljal mentorsko pomoč ob srednješolskih in diplomskih nalogah.

Dragi Marko. Skupaj smo preživeli kar lep del našega življenja. Mnogokrat smo se in se še spominjamo, ne samo lepih trenutkov na delovnem mestu, ampak tudi številnih izletov, kjer smo skupaj spoznavali slovenske kraje in spomenike, po katerih si nas vedno z veseljem in z obilico znanja vodil. Bil si ne samo sodelavec, ampak tudi naš prijatelj. Hvala ti.

Zora Torkar