Lep zaključek Maistrovega leta – donacija namizne ure Rudolfa Maistra

Leto generala Rudolfa Maistra se zaključuje. Ob 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – Vojanova je namreč Vlada Republike Slovenije leto 2024 razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Ta veliki Slovenec se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, zato je bilo v Kamniku, Maistrovem mestu, organiziranih kar čez 40 dogodkov, razstav, predstavitev novih knjig, koncertov idr. Rudolf Maister – Vojanov ni bil samo borec za severno mejo in tisti, ki je ubranil in ohranil ozemeljsko celovitost naše domovine, temveč zelo vsestranska osebnost, pesnik, slikar in bibliofil.

Posebno lep zaključek Maistrovega leta 2024 je donacija ge. Irene Debeljak iz Ljubljane, ki je dne 16. 12. 2024 podarila Medobčinskemu muzeju Kamnik oz. Rojstni hiši Rudolfa Maistra, namizno uro, ki jo je podaril Rudolf Maister svojemu prijatelju Albertu Martinčiču. Ob podpisu darilne pogodbe so bili navzoči: Irena Debeljak, Olga Paulič, Lučka Lazarev Šerbec, predsednica Zveze društev general Maister, Alenka Juvan in Zora Torkar.

Podarila nam je namizno uro s konca 19. stoletja (izdelek ljubljanskega urarja), ki jo je Rudolf Maister podaril svojemu prijatelju Albertu Martinčiču. Na vrhu ure  je vgraviran napis: Prijatelju – poročnik Rudolf Maister -1900.

Kot je zapisala ga. Irena Debeljak, je bila podarjena namizna ura v njeni lasti od leta 1986. Bila je del družinske zapuščine njenega očeta, violinista, prof. Alberta Dermelja iz družine Samec v Kamniku. Dobila jo je kot zahvalno darilo svoje pokojne mame Dragice Dermelj.

Naj še na kratko povemo o zgodovini lastništva ure, ki je povezana z družino Samec iz Kamnika. Že leta družinsko zgodovino preučuje sestrična dr. Tanja Peterlin Neumaier, ki je vnukinja dr. Maksimiljana st. in Terezije Samec. Njun ded je bil rodoljub, narodnjak, zdravnik, kamniški župan in poslanec. Imela sta tri otroke: Bogomilo, Maksimiljana Vladislava (Maks ml.) in Dragomilo.

Bogomila (1875-1959) se je leta 1897 poročila z Albertom Martinčičem (1866-1905), poročnikom v 4. domobranskem pešpolku – Celovec. Živela sta v Kamniku, otrok nista imela. Po njegovi smrti se je Bogomila poročila z višnjegorskim učiteljem Mirkom Dermeljem, poznejšim dolgoletnim in zaslužnim ravnateljem Gluhonemnice v Ljubljani, sinom nadučitelja iz Cerknice. V zakonu sta se jima rodila sinova: Irenin oče violinist Albert in Mirko, dipl. ing. Verjetno je Albert, kot starejši sin dobil z zapuščino tudi Maistrovo uro (Maister podaril Albertu Martinčiču, prvemu možu mame Bogomile) in tako je v nadaljevanju prišla do ge. Irene Debeljak, hčere Alberta Dermelja in vnukinje Maksimiljana Samca.

Vgravirano posvetilu na vrhu ure je dokaz, da sta bila Albert Martinčič (1866-1905) in Rudolf Maister (1874-1934) prijatelja. Verjetno sta se spoznala kot vojaška častnika v Celovcu. Nekaj let sta služila v istem domobranskem pešpolku v Celovcu in se tam spoprijateljila. Domnevamo, da je Maister podaril uro Martinčiču, ko je ta leta 1900 napredoval v stotnika. Seveda pa je to tudi povod za nadaljnje raziskovanje.

Zora Torkar