Kamniški muzej v letu 2023

V Medobčinskem muzeju Kamnik smo v letu 2023 za vas pripravili zanimiv razstavni program, ki spremlja aktualne teme, kot so zanimivi dogodki v preteklosti, obletnice posameznikov, zanimive zgodbe o muzejskih predmetih. V letu 2023 je glavna razstava interdisciplinarna in bo prikazala Kamnik in življenje v 60. letih 20. stoletja. Je pa seveda muzej tudi odprt prostor za srečevanja in stike med obiskovalci in gradivom, ki ga hranimo, tako v obliki rednih mesečnih muzejskih večerov in prireditev, kot so dnevi odprtih vrat, muzejska poletna noč, DEKD in druge.

NOVE RAZSTAVE V LETU 2023

OBČINA KAMNIK

Muzej na gradu Zaprice

VESELO V KAMNIK, 60. leta 20. stoletja

Avtor: Marko Kumer

Sodelavki: Saša Bučan, Zora Torkar

junij 2023

Razstava bo zaobjela vse segmente življenja na območju srednje velikega jugoslovanskega mesta, seveda umeščenega v svetovni čas in prostor. Kamniška industrija bo v razstavni projekt tokrat vključena preko svojih prepoznavnih izdelkov oziroma življenjskih trendov, ki so jih generirale njihove proizvodnje. Osrednji sklop razstave pa bo moda in kreacije mojstra Ivana Debevca ter proizvodi Tovarne gumbov, Svilanita in Utoka. Posvetili se bomo tudi temam kot so Šola med ideologijo in objektivno stroko, družbeno – politično delovanje in ideologija, Kultura, prosti čas in prostori družabnosti, Šport in šah in Kamničanov življenjski slog. V sodelovanju s člani študijskega krožka Nekoč je bilo v Kamniku.

SADNIKARJEV MUZEJ

Ob 130-letnici ustanovitve Sadnikarjeve zbirke in 160-letnici rojstva Josipa N. Sadnikarja

Avtorici: Janja Železnikar, Zora Torkar

junij 2023 – maj 2024

Prvo muzejsko zbirko v Kamniku je leta 1893 osnoval zbiralec, mecen, po poklicu živinozdravnik, Josip Nikolaj Sadnikar. To je bila obenem tudi prva zasebna muzejska zbirka na Slovenskem, ki je bila odprta za javnost. V 60. letih je zbral okoli 4000 predmetov in ob njegovi smrti leta 1952 je bila to ena največjih tovrstnih zbirk. V njegovem muzeju so našli mesto arheološki predmeti, predmeti za čisto vsakdanjo uporabo, posebnosti in dragocenosti, kot so knjige, rokopisi, arhivski dokumenti in galerija dragocenih likovnih umetnin. Leta 1937 mu je njegovo mnogostransko delovanje in življenjsko delo prineslo naslov častnega meščana Kamnika.

Leta 1950 je Zavod za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije izdal odločbo o zaščiti enkratne Sadnikarjeve muzejske zbirke. Občina Kamnik je celo načrtovala odkup celotne hiše z zbirko. Vendar gospodarske težave v občini niso dopuščale, da bi načrt uresničila. Sprejet je bil sklep, da se za nov muzej na Zapricah, ustanovljen leta 1961, odkupi le del predmetov. S pomočjo zunanjih cenilcev specialistov za posamezne vrste gradiva so bili izbrani in odkupljeni predmeti, ki so bili po svojem nastanku, uporabi ali nahajališču povezani s kamniškim območjem. Tako je bilo leta 1964 odkupljenih 1468 predmetov.

Iz družinskih arhivov – VLASTO KOPAČ – 110 LET

Avtorica: Janja Železnikar

Sodelujoči: Mojca Kopač, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, France Malešič

Andreja Humar Gruden

junij 2023

Vlasto Kopač je bil rojen 3. junija 1913 v Žireh. Čeprav ni bil Kamničan, je v tem prostoru pustil izjemen pečat. Njegova dediščina in zapuščina so predvsem velikoplaninske bajte, ki jih je, tudi kot uslužbenec Zavoda za spomeniško varstvo, ščitil in skušal obvarovati pred morebitnim uničenjem in pozabo. Bil je arhitekt, oblikovalec, ilustrator, gornik in reševalec. Naš muzej hrani bogato Kopačevo zbirko velikoplaninske etnološke dediščine, prav tako tudi nekaj njegovih načrtov in fotografij. Ob 110. obletnici rojstva, bi želeli njegovo življenje in delo, predvsem pa neprecenljiv prispevek k ohranjanju dediščine Velike planine in Kamniških Alp osvetliti v pol urnem videu. Poleg filma, bomo izdali tudi zloženko, v kateri bomo na kratko osvetlili njegov pomen in zasluge.

Galerija Miha Maleš

POGLED NAZAJ- 5 let delovanja galerije Pogled

Avtorica: Saša Bučan

junij 2023

Skupinska razstava bo predstavila delovanje za Kamnik pomembne butične galerije Pogled, od ustanovitve do danes. Galerija Pogled prinaša vsako leto vsaj 5 likovnih razstav sodobnih slovenskih in v Sloveniji delujočih umetnikov. Na ogled bo tako kar 30 imen iz umetniškega sveta, ki v zadnjem času zaznamujejo slovensko likovno sceno, prenekateri je bila prav razstava v galeriji Pogled prva samostojna predstavitev in tudi odskočna deska za njihovo delo naprej.

Ob razstavi bo predhodno izšel tudi obsežnejši katalog, ki bo predstavljen ob odprtju razstave. Predvidena so vodstva umetnikov in delavnice, ki bi jih soustvarjali avtorji, ki bodo sodelovali na razstavi.

Rok Zelenko PICTIA

Avtorica: Saša Bučan

Oktober 2023

Rok Zelenko, slikar, doma iz umetniške rodbine Zelenko – Rauter, je ostal zvest evropskemu figurativnemu likovnemu izrazu, v njegovih motivno zelo raznovrstnih delih prepoznamo temeljito poznavanje preteklih in sočasnih likovnih gibanj, kjer dediščino in sodobnost obravnava kot enakovredna vidika iste realnosti, ter tudi avtorjevo zrelo in premišljeno odzivanje nanje, z visoko umetniško zavestjo in odličnim obvladovanjem metjeja. Njegova dela so v vsakem pogledu bogate vizualne senzacije, podobe, v katerih se prepletata resničnost in domišljija. Njegov opus je deloma v Sloveniji, deloma v hrvaški Istri, veliko del pa je razpršenih po svetu. Pomembnejše razstave, poleg v domovini in na Hrvaškem, je imel v Waterlooju (Belgija), Milanu, Münchnu in Berlinu, kjer je več njegovih del. Na razstavi v bo predstavil slike, večina jih je v akrilni tehniki, ki so nastajale od osemdesetih let dalje. Skozi njih izraža svoj odnos do fizisa in metafizisa: erotike, mitologije, vere in filozofije. Razstavljena dela so iz ciklov »Rdeče«, »Mit«, »Spomini iz sna« in »Genesis«, objavljenih v monografiji »Pictia«.

MIHA MALEŠ – 120

Galerija Miha Maleš

Februar 2023

Avtorica: Saša Bučan

Sodelavec: Marko Kumer

Ob 120-letnici rojstva slikarja in grafika Miha Maleša (in tudi v spomin njegove pred kratkim umrle hčerke Travice) bomo začasno spremenili del njegove stalne razstave z omenjeno tematiko. Tudi spominski večer, projekcija dokumentarnega filma.

Galerija Pogled

PROJEKT SODOBNOST

Galerija Pogled

Celo leto 2023

Avtorica: Saša Bučan

V galeriji Pogled predstavljamo raznovrstno vizualno umetnost, ki zajema razstavljalce iz celotnega slovenskega področja. Galerijski svet je na razpisu za leto 2023 izbral pet avtorjev med prijavljenimi umetniki. Ti se na razpisu predstavijo s svojimi projekti in mapami. To so: Andrej Perko, Veronika Vesel Potočnik, Jasmina Nedanovski, Jur Samec in Mlada grafika (skupinska razstava mladih grafičark).

Rojstna hiša Rudolfa Maistra

Andrej Perko, SPOMINI FRANCETA KOBLERJA NA PRVO SVETOVNO VOJNO

februar 2023

Avtorici: Saša Bučan, Alenka Juvan

 V Rojstni hiši Rudolfa Maistra bo Andrej Perko predstavil razstavo, ki je vezana na področje vojne in se navezuje na očeta umetnikove žene, dr. Franceta Koblerja, klasičnega filologa in slavista, ki je svoje misli neumorno beležil v času, ko je bil udeleženec na bojiščih 1. svetovne vojne v avstro ogrski vojski.

Maister: z virtualne na resnično pot/Iz virtualnosti v resničnost

maj 2023

Soavtorica in koordinatorica: Alenka Juvan

Po virtualni predstavitvi Maistrove poti na spletu (rudolf.maister.si) in geolovu Maister na poti, v letu 2023 načrtujemo resnično Maistrovo pot po slovenskih krajih, ki so povezani z življenjem in delom Rudolfa Maistra. Kot do sedaj, bi sodelovali s 15 slovenskimi muzeji, arhivi in knjižnicami v koordinaciji Rojstne hiše Rudolfa Maistra. Vsaka ustanova bi prispevala po dva predmeta oz. dokumenta in o njima tudi zgodbo. Tako bi virtualnost pokazala na resničnost in resničnost na virtualnost. K temu delu bi lahko dodali še izkušnje in dogodivščine geolovcev, ki bodo iskali zaklade na Geolovu Maister na poti.

OBČINA KOMENDA

Iz globin suhadolskega rimskega vodnjaka

Junij 2023

Avtorica: Janja Železnikar

Razstava ob šolski poti

Na parceli Ane Petrič v Suhadolah je bil ob gradbeni jami za novo hišo, leta 2000, odkrit rimski vodnjak. Ko so vodnjak izpraznili, so arheologi ugotovili, da je bil zgrajen na začetku 1. stoletja n. št. iz lomljenih kamnov v tehniki suhozida. Meril je 1,20 m in dosegel globino skoraj 10 m. V vodnjaku so ležale različne najdbe: lončeni vrči, lesena in kovinska vedra, živalske kosti, črepinje posod, orodja, deli oblačil in deli različne opreme, ki nam govorijo zgodbe o načinu življenja, o delu, o modi in še čem takratnih prebivalcev Kamniškobistriške ravni.

Na panojski razstavi bomo predstavili načrte rimskega vodnjaka, predmete, ki so bili najdeni v njem, rekonstruirali bomo nošo takratnega časa, ter domnevno rimsko vilo rustiko, katere sestavni del naj bi vodnjak bil.

OBČINA TRZIN

TINE OREL  – 110

Center Ivana Hribarja Trzin

Avtorica: Zora Torkar

Sodelavka: Tanja Orel Šturm

Februar 2023

 Ob 110-letnici rojstva trzinskega rojaka Tineta Orla (1913-1985) bo predstavljeno njegovo življenje in delo na stalni razstavi v Centru Ivana Hribarja v Trzinu. Gradivo hrani njegova hči Tanja Orel Šturm.

Tine Orel se je rodil 9. februarja 1913 v Trzinu. Po končani meščanski šoli v Ljubljani in Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu, je z odliko diplomiral iz slovenščine in francoščine na Filozofski fakulteti. Svojo poklicno pot je začel leta 1938 kot profesor slovenščine na celjski gimnaziji in nato do leta 1963 ravnatelj. Leta 1963 se je po krajšem obdobju službovanja na Turistični zvezi Slovenije zaposlil na Zavodu za prosvetno-pedagoško službo. Kot samostojen svetovalec za učbenike na Sekretariatu SR Slovenije za prosveto in kulturo je leta 1970 prišel na Zavod SR Slovenije za šolstvo in tam vodil oddelek za učbenike za osnovne in srednje šole, poleg tega je bil član komisije za profesorske izpite. Od leta 1972 do upokojitve leta 1977 je bil zaposlen na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani kot profesor na oddelku za slovenščino za predmet kultura pisanega in ustnega izročila.  Bil pa je tudi predan planinec, alpinist in dolga leta urednik Planinskega vestnika. Tudi publicist, kritik, gledališčnik, kulturni in turistični delavec.

750 let TRZINA V LISTINAH

Center Ivana Hribarja Trzin

Maj 2023

Avtor: Jernej Kotar

Koordinatorica: Janja Železnikar

15.maja 2023 občina Trzin praznuje 750. let od prve omembe Trzina v do sedaj znanih listinah.

Poselitev Trzina lahko umestimo v čas med 11. in 13. stoletjem. Prvi zemljiški gospodje so bili bavarski grofje andeško-meranski, ki so s pomočjo ministerialov, tudi Mengeških, upravljali ogromne posesti. Središče njihovih posesti na Kranjskem je bil Kamnik. Sredi 13. stoletja družina Andeških po moški liniji izumre. Na trzinskem območju sta jih nasledili rodbina Svibenskih in ljubljanska komenda nemškega viteškega reda. Svibenski se tudi omenjajo kot lastniki trzinskih kmetij v najstarejši znani listini. V Ljubljani napisan dokument z dne 15. maja 1273 govori o kmetijah v Trzinu (in Tersain).

Ob tej priložnosti bomo javnosti predstavili najstarejše listine z omembami Trzina, od prve leta 1273 pa do leta 1500, v katalogu in na panojih. Listine, ki se hranijo v različnih arhivih, je potrebno zbrati, transkribirati in prevesti. Ob tem se tudi izdelajo strokovni komentarji. Z objavo listin v katalogu oz. publikaciji se tako ohrani zbirka najstarejših listin za vse nadaljnje rodove, prav tako je pomembno tudi za samo zgodovino Trzina in občine.