Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Svetu pismu noviga testamenta, II. del, 1786

Najpomembnejše Japljevo delo je bil nov prevod Svetega pisma v slovenščino. Začel je leta 1783 in k sodelovanju je povabil šolnika Blaža Kumerdeja, ki je veljal za najboljšega poznavalca slovenščine. Za osnovo sta vzela najstarejši latinski prevod in Dalmatinovo Biblijo. Japelj in Kumerdej sta izdala najprej Novi testament v dveh knjigah (1784, 1786). Kljub nekaterim kritikam je to prvi katoliški prevod Svetega pisma v slovenščini, ki je izšel skoraj dvesto let za protestantskim.

Za tem sta Japelj in Kumerdej nadaljevala še s prevodom Starega testamenta, vendar je delo potekalo zelo počasi: leta 1791 sta izdala le prvi del Starega testamenta – Mojzesove bukve v dveh zvezkih (1791), tretji zvezek je prevedel Japelj sam (1796), nato so delo nadaljevali in končali drugi. Novi prevod je izhajal 18 let in je ob koncu obsegal 11 zvezkov.

Jurij Japelj (1774-1807) je bil janzenist. Janzenisti so bili pripadniki struje v katoliški Cerkvi, ki je bila glede verskega nauka in morale razumska in stroga. Kot prosvetljenci so si prizadevali za kulturni dvig ljudstva. Med duhovščino na Kranjskem se je janzenizem ukoreninil po letu 1770 in se obdržal še prva desetletja 19. stoletja. Japelj se je rodil  11. aprila 1744 v Kamniku. Jurij se je šolal pri rojaku Mihaelu Paglovcu, župniku v Tuhinju. Gimnazijo in licej je končal v Ljubljani, nato je študiral bogoslovje v Gorici, Gradcu in Trstu, kjer je bil leta 1769 posvečen v duhovnika. V času študija si je nabral obsežno jezikovno znanje. Po posvečenju je bil najprej kaplan pri Sv. Antonu v Trstu. Leta 1773 ga je ljubljanski škof Karel Herberstein poklical v Ljubljano za škofijskega tajnika in notarja. Namenil pa mu je tudi glavno vlogo pri uresničevanju svojih janzenističnih knjižnih načrtov. Po njegovem naročilu je Japelj leta 1777 začel prevajati jožefinski Ta veliki katekizem s prašanjami in odgovori. Zatem je pripravljal knjige za cerkvene potrebe: pesmarice, pridige in molitvenike.