Iz skicirke zdraviliškega gosta

V kamniškem muzeju hranimo skicirki Ernsta Mayerja, v katerih je ohranjenih 40 akvarelov, ki se nanašajo na podobe Kamnika v 80. letih 19. stoletja.

Ernst Mayer  je bil rojen v Himmelbergu na današnjem avstrijskem Koroškem 28. maja 1839, umrl je na Reki 14. februarja 1926. Šolal se je za matematika v Gradcu in na Dunaju. Leta 1861 se je pridružil avstrijski vojni mornarici. Leta 1863  je bil kot začasni asistent dodeljen Hidrografskemu zavodu v Trstu, leta 1867 pa je bil imenovan za asistenta in od leta 1869 za profesorja na Vojaški pomorski akademiji v Reki, kjer so se šolali podčastniki in častniki avstro-ogrske vojne mornarice vse od leta 1866 do 1914. Ernst Mayer je na akademiji vse do upokojitve (1901) predaval več predmetov, kot na primer opisno in praktično geometrijo ter kasneje hidrografijo in kartografijo. Bil je izumitelj več naprav za hidrografske meritve, med drugim instrumenta za merjenje tokov z magnetno iglo. Poleg strokovnega področja, na katerem je napisal več knjig, je večino prostega časa namenjal slikarstvu, predvsem tehnikam akvarela in risbe. Prav na tem področju pa je povezan s Kamnikom.

Prav gotovo je v Kamnik prišel z družino na letni oddih v Prašnikarjevo zdravilišče in kopališče. Tedaj  je bila namreč tipična meščanska oblika počitnic, tako imenovana “poletna svežina” ali Sommerfrische, kjer so gostje preživljali poletja na svežem zraku, večinoma na podeželju s preprostim, skopim načinom življenja. V Kamniku so namreč leta 1876 odprli kopališče in zdravilišče Alojz in Franc Prašnikar ter Janez Kecel. Ponudba zdravilišča je bila bogata, kot na primer številni izleti v okolico, lep zdraviliški salon in urejen park, kopališke vile, zdravniška pomoč in nasveti, možnosti za vodno zdravljenje z elektroterapijo in masažo, bazen s tuši za plavalce in neplavalce. T. i. Kneippov način zdravljenja je bil uveden leta 1891. Povprečno je  v letih 1892 do 1900  obiskalo zdravilišče 311 gostov letno, kar je petina takratnih gostov na Bledu. Medtem, ko so se na primer na Bledu gostje zadrževali le krajši čas, so v Kamniku ostajali daljše obdobje (en do dva meseca ali celo sezono). Po podatkih  je bilo v Kamniku več kot 50 % obiskovalcev iz drugih avstro-ogrskih dežel, okoli  6 % tujcev (Nemci, Američani) in Kranjcev 40 %.

Počitnice naj bi bile delovnemu okolju nasproten svet  in na tak način si tudi lahko razlagamo obisk  profesorja Ernsta Mayerja, ki je zamenjal morsko podnebje s svežim planinskim. Kot je bila navada, si  je najel stanovanje v eni od kopaliških vil v bližini  Prašnikarjevega zdravilišča za mesec ali dva in si krajšal počitnice s sprehodi po mestu in bližnji okolici s skicirko pod roko. Tako nam je ohranil podobe Kamnika v 80. letih 19. stoletja, torej pred množično uporabo fotografije in prvih razglednic v 90. letih 19. stoletja. Večkrat je upodobil razvaline Starega gradu, Malograjsko kapelo in mesto pod njo, Kalvarijo, kopališke vile, grad Zaprice,  lesen most s kapelico Janeza Nepomuka na koncu Velike ulice (današnji Maistrov most) in druge znamenitosti v okolici Kamnika, na primer Predaselj, pot proti Križu in podobno.

Viri:

• avstrijski biografski leksikon: https://biographien.ac.at/oebl/oebl_M/Mayer_Ernst_1839_1926.xml
• spletna stran https://moja-rijeka.eu/rijeka_biografije_mayer_ernst.html
• https://tehnika.lzmk.hr/mornaricka-akademija-u-rijeci/

Zora Torkar