Ernst Mayer, Grad Zaprice, akvarel,  80. leta 19. stoletja

Ernst Mayer  je bil rojen v Himmelbergu na današnjem avstrijskem Koroškem 28. maja 1839, umrl je na Reki 14. februarja 1926. Šolal se je na “Tehnikumu” v Gradcu in na Dunaju ter na kadetskem zavodu v Benetkah. Bil je gojenec prvega reda avstrijske vojne mornarice. Leta 1863  je bil kot začasni asistent dodeljen Hidrografskemu zavodu v Trstu, leta 1867 pa je prišel na Reko za profesorja na Vojaški pomorski akademiji, kjer je do upokojitve predaval več predmetov kot na primer opisno in praktično geometrijo. Poleg strokovnega področja, na katerem je napisal več knjig, je večino prostega časa namenjal slikarstvu, predvsem tehnikam akvarela in risbe. Prav na tem področju pa je povezan s Kamnikom.

Kamniški muzej je  odkupil Mayerjevo skicirko in 40 akvarelov, ki se nanašajo na Kamnik v 80. letih 19. stoletja. Prav gotovo je v Kamnik prišel na letni oddih v Prašnikarjevo zdravilišče in kopališče, ki je delovalo po letu 1876. Tedaj  je bila namreč tipična meščanska oblika počitnic, tako imenovana “poletna svežina” ali Sommerfrische. Meščani so preživljali poletja na svežem zraku, večinoma na podeželju s preprostim, skopim načinom življenja. Počitnice naj bi bile delovnemu okolju nasproten svet  in na tak način si tudi lahko razlagamo obisk  profesorja Ernsta Mayerja, ki je zamenjal morsko podnebje s svežim planinskim. Kot je bila navada, si  je najel stanovanje v eni od vil v bližini  Prašnikarjevega zdravilišča za mesec ali dva in si krajšal počitnice s sprehodi po mestu in okolici s skicirko pod roko. Tako nam je ohranil podobe Kamnika v 80. letih 19. stoletja, torej pred množično uporabo fotografije in prvih razglednic v 90. letih. Večkrat je upodobil razvaline Starega gradu, Malograjsko kapelo in mesto pod njo, Kalvarijo, grad Zaprice,  lesen most s kapelico Janeza Nepomuka (današnji Maistrov most) in druge znamenitosti v okolici Kamnika, na primer Predaselj, pot proti Križu in podobno.

Pred nami je akvarel gradu Zaprice z ohranjeno podobo iz 80. let 19. stoletja. Posebno zanimiv je pogled na spodnji del posestva, ki ga ograjuje kamniti zid in travnik, ki ga tedaj še ni prekinjala železniška proga.