Maistrov večer, predavanje mag. Gregorja Žorža, Rapalska meja 1920

RAPALSKA MEJA 1920 – globoka zareza v slovensko ozemlje

S koncem prve svetovne vojne (1914–1918) in razpadom Avstro-Ogrske smo Slovenci svojo prihodnost iskali v novi državi južnoslovanskih narodov; najprej je bila to, za mesec dni, mednarodno nepriznana Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, zatem pa Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poleg številnih političnih, gospodarskih in narodnostnih vprašanj so bila del vsakdana tudi mejna vprašanja ter italijanska okupacija zahodnega in obalnega dela nove države. Mirovna konferenca, kljub visokim pričakovanjem, odprtih mejnih vprašanj ni rešila; diplomatski položaj Kraljevine SHS pa se je z izgubljenim plebiscitom na Koroškem 10. oktobra 1920 in umikom ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona začel naglo slabšati. S podpisom mejne pogodbe 12. novembra 1920 v kraju Rapallo je bilo mejno vprašanje na zahodu vsaj navidezno rešeno, čeprav se je s tem šele začelo skoraj šest let dolgo obdobje urejanja natančnega poteka meje. V prvih letih delovanja mešane komisije je imel največjo vlogo prav borec za severno mejo – general Rudolf Maister, ki je bil predsednik jugoslovanskega dela omenjene mešane komisije.     

Grega Žorž je geograf in zgodovinar, že v času študija se je ukvarjal z raziskovanjem rapalske meje, je soustanovitelj in predsednik Zgodovinskega društva Rapalska meja. Ukvarja se tudi s terenskim raziskovanjem ostankov logističnega dela soške fronte. Društvo Rapalska meja s svojim delovanjem želi preprečiti zgodovinsko pozabo obdobja, ki je bilo tako za Slovenijo kot slovenski narod težka preizkušnja. S pomočjo arhivskih virov in geografskih analiz mejne črte Gregor Žorž (in člani društva) v različnih ustanovah, muzejih, knjižnicah, tudi na prostem predavaj o tem obdobju v slovenski zgodovini, nastanku meje, današnjih razmerah na tem območju, h katerim štejemo tudi nadzor nad mejo, umestitev v prostor in človeški spomin.