Članska izkaznica Legije koroških borcev, 1938

Članska izkaznica Antona Šenice v Legiji koroških borcev, 1938

Maistrovi borci oz. borci za severno mejo 1918–1919 so se začeli povezovati in vključevati v različne organizacije šele v 30. letih 20. stoletja. Po do sedaj zbranih podatkih naj bi iz kamniško-domžalskega območja v bojih za severno mejo sodelovalo malo manj kot sto prostovoljcev.

Vključeni so bili tudi v Zvezo bojevnikov, ki je sicer po letu 1931 združevala veterane prve svetovne vojne. Veteranski organizaciji borcev za severno mejo 1918–1919 pa sta bili Zveza Maistrovih borcev v Mariboru in Legija koroških borcev v Ljubljani. Zveza Maistrovih borcev v Mariboru je bila ustanovljena leta 1933 in je združevala udeležence bojev iz Maribora in okolice, Legija koroških borcev pa leta 1934 kot nepolitična organizacija borcev za severno slovensko mejo, ki so se borili na koroškem odseku in so bili doma iz Kranjske. Obe organizaciji sta bili z nemško okupacijo ukinjeni ter po koncu druge svetovne vojne leta 1945 spet obnovljeni.

Leta 1947 sta se s koroškimi partizani združili v Zvezo koroških – partizanskih Maistrovih borcev 1918–1945. Po ustanovitvi Zveze borcev NOV sta se leta 1948 pridružili tej organizaciji kot Sekcija 1918–1919. Maja 1966 so ustanovili svojo samostojno organizacijo Zvezo prostovoljcev – borcev za severno mejo 1918–1919 ter v njej delovali do smrti zadnjih borcev.