Čeljust pritlikavega nosoroga iz Motnika

Na obrobju Kamniško-Savinjskih Alp so se ohranile tudi nekoliko mlajše, a za človeka kljub temu nepojmljivo stare, terciarne kamnine iz nekdanjega Panonskega morja (terciar se je začel pred približno 64 milijoni leti se končal pred 1,6 milijona let). Najdemo jih v dolinah Kamniške Bistrice in Lučke Bele, na Črnivcu, v Tuhinjski dolini in v Tunjiškem gričevju. Povsod najdemo raznovrstne fosile. Največkrat so to ostanki koral, školjke, polži, ostanki rib, rakov in celo kitov. Na ozemlju današnje Tuhinjske doline so iz plitvih jezer nastala močvirja, ki so se delno osušila. V takšnem okolju so se odložile tudi plasti premoga, ki so ga v 19. stoletju izkopavali v okolici Motnika. Ostanki rastlin, kot so sekvoje, praproti, posebne vrste borovcev, močvirske ciprese, palme, smokvice, lovorji, evkalipti in cimetovci, kažejo na zelo toplo podnebje. Pri Motniku so v premogu v 19. in 20. stoletju našli ostanke različnih sesalcev in krokodilov. Med njimi  je najbolj znan pritlikavi nosorog Meninatherium telleri. Predstavljal naj bi nov rod in vrsto pritlikavih nosorogov, imenovano po Menini planini in po geologu Friedrichu Tellerju. Kasneje pa so to vrsto uvrstili v že znan rod Prohyracodon.

V muzeju hranimo del spodnje čeljusti te izumrle živali. To je najstarejši predmet v naših zbirkah. Sodi v čas oligocena (pred približno 25 milijoni let).