Alja Košar - Točke v gibanju

Galerija Pogled, otvoritev razstave v četrtek, 25. januarja 2018 ob 18. uri. Razstava bo na ogled do 26. februarja 2018.

Alja Košar (1990) je mlada vizualna umetnica, ki si je za medij svojega ustvarjanja izbrala grafiko, s poudarkom na grafičnih tehnikah globokega tiska, predvsem jedkanice. Na Pedagoški fakulteti, smer likovna pedagogika, je diplomirala leta 2013, leta 2016 je na isti fakulteti zaključila še drugostopenjski študij. V letu 2017 je vpisala še drugostopenjski študij na ALUO v Ljubljani na smeri slikarstvo- grafika. Za svoje delo je v lanskem letu prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Alja Košar je tudi članica društva DLUL, s svojimi deli pa se je predstavila na številnih mednarodnih in nacionalnih razstavah. Svoje znanje je izpopolnjevala tudi na rezidencah v Scoula Interacionale di Grafica v Benetkah in na Guanlan Original Printmaking Base( Shenzhen, Guanlan) na Kitajskem.

Alja si je kot izrazno sredstvo izbrala prvinski simbol- piko, točko kot prapočelo vsega v likovni umetnosti. Točka kot najosnovnejša oblika se pojavlja množično v različnih barvah- Alja podaja svojo vizualno izkušnjo s popolnim odvzemom mimetičnega, vendar pa z medsebojnimi odnosi med barvo in točko (ponekod tudi linijo). Točke /linije se ritmično ponavljajo, gostijo, plastijo. Gibanje, ki ga nakazujejo točke ali linije sega v neskončnost, goščenje posameznih točk pa postopoma ustvarja tudi globino, a vendarle z ustvarjanjem te dimenzije ne skuša implicirati podob, ne sugerirati vizualiziranega. Košarjeva raziskuje in eksperimentira večinoma s tremi primarnimi barvami (rdeča, rumena, modra), pri čemer bi lahko rekli, da posamične barve s svojo eksistenco prav zares gradijo odnos neskončnosti prostora v modri, svetlobo v rumeni in gibanje, množenje v rdeči. Barvna askeza, s katero zapolnjuje belino likovnega prostora, pa kljub temu ne nakaže avtoričine popolne neodzivnosti na notranji svet, notranje odzive – v njenih jedkanicah, kjer se z zgoščanjem posamičnih barvnih točk/linij ustvarjajo abstraktni prostori, neznane, nedotakljive globine, občudujemo sublimnost, ki nadvlada popolno odsotnost notranjega v abstraktnem.

Vabljeni.