O doprsnem kipu Antona Medveda

V Kamniku imamo kar nekaj spomenikov, doprsnih kipov in spominskih plošč znanim in zaslužnim Kamničanom. Na Grabnu je kar malce skrit med zelenjem doprsni kip pesnika in dramatika Antona Medveda (1869-1910). Kmalu bo minilo 50 let od njegovega odkritja.

V letu 1969 je Turistično društvo Kamnik dalo pobudo za odkritje doprsnega kipa v počastitev 100- letnice Medvedovega rojstva. Za spomenik je komisija izbrala prostor v parku na Medvedovi ulici, nasproti pesnikove rojstne hiše. Doprsni kip je izdelal kamniški akademski kipar Leon Homar. Do odkritja spomenika pa je prišlo šele v juliju 1970. Kot je zapisano v časopisu Kamniški občan, je ob odkritju spomenika govoril o Medvedovem pesniškem delu prof. Emil Cesar. Med drugim je povedal: »Anton Medved je živel v času, ki pomeni prelomnico v obstoječem družbenem življenju, po drugi strani pa prav tako prelomnico v slovenski kulturi. V širšem pomenu pa je ta doba znanilec velikih družbenih procesov v začetku 20. stoletja. Razumljivo je, da tak čas ni mogel biti Medvedu in njegovemu delu pravičen sodnik. Tolikokrat porabljen izraz »epigon« za Medveda prav gotovo ne drži. Človek, ki ustvarja, ki ima nadpovprečno mero daru za umetniško oblikovanje svojih prebogatih življenjskih izkustev, ki jim daje enakovredno besedno podobo kot biti in ni epigon. Medved svojo izpoved gradi na še danes živi primeri. Da čim podrobneje nakaže problem, poseže po primeri iz narave, v kateri zaradi svoje smotrnosti, skladnosti in naravne ter pravične zakonitosti tudi v resnici išče utehe svojim bolečinam. In prav zaradi tega miselnega bogastva presenetljivih zaključkov, življenjske pristnosti in jedrnatosti spoznanj, ki so vseskozi izvirna, nam postaja Medvedova pesem spet bližja.« Številnim udeležencem slovesnosti, med katerimi je bilo mnogo narodnih noš, je nato moški zbor prvega slovenskega pevskega društva Lira zapel nekatere Medvedove pesmi.

Pripravila: Zora Torkar