Leto 2020 v Medobčinskem muzeju Kamnik

Za leto 2020 napovedujemo več zanimivih razstav, ki imajo vseslovenski, nacionalni pomen in bodo tudi plod sodelovanja z drugimi muzejskimi institucijami, društvi in posamezniki.

V muzeju na gradu Zaprice se bomo v aprilu 2020 spomnili stoletnice rojstva akademika prof. dr. Staneta Gabrovca, staroste slovenske arheologije, častnega občana občine Kamnik. Po izobrazbi je bil klasični filolog, arheolog, sicer pa velik humanist in vrhunski strokovnjak in znanstvenik. Delal je na treh področjih, muzejskem, univerzitetno-pedagoškem in znanstveno-raziskovalnem. Njegova zasluga so urejeni depoji in arheološke zbirke ter dokumentacija v Narodnem muzeju Slovenije. Na oddelku za arheologijo se je desetine študentov odločilo za diplomo iz kovinskih obdobij (bronaste ali železne dobe) pri prof. Gabrovcu. Nanje in na slovensko arheologijo je pustil neizbrisen pečat in prav vsi njegovi študentje so postali gonilna sila razvoja zadnjih desetletij. V 60. in 70. letih 20. stoletja je vodil velika mednarodna izkopavanja v Stični, ter številna druga izkopavanja, ki so bila zaključena s temeljnimi objavami. Predvsem pa je bil velik humanist in velik človek.

Pripravili bomo priložnostno razstavo, na kateri bomo pokazali njegova dela in osebnost. Na slavnostni akademiji pa nam bodo širše osvetlili pomen in zgodovino neumornega raziskovalca njegovi kolegi, sodelavci ali študentje iz inštitucij v katerih je aktivno deloval: iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Narodnega muzeja Slovenije ter oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Nadaljujemo tudi s predstavljanjem zanimivih osebnosti, družin – Iz družinskih arhivov. Predstavitev zanimive družine Rojc iz Volčjega Potoka, od borca v Bosni leta 1878 do kavbojca in igralca v Hollywoodu, umetnika pa do generacije vrtnarjev v Souvanovem parku v Volčjem Potoku.

Izpostavimo naj tudi razstavo Slovenska majolika, ki jo načrtujemo skupaj z Narodnim muzejem Slovenije in Društvom Zakaj pa ne majolika. V maju 2020 bo najprej na ogled v Narodnem muzeju Slovenije, od oktobra 2020 v kamniškem muzeju na gradu Zaprice.

Osrednji predmet razstave Slovenska majolika bo majolika, posebna oblika ročke za vino, ki je ime dobila po keramični tehniki majolika, ta pa je poimenovana po španskem otoku Majorka. Tehniko izdelovanja teh posod so v 15. in 16. stoletju izpopolnili v Italiji, od koder izvira tudi ta oblika posode, sicer pa so majolike na Slovenskem začeli izdelovati šele v prvih desetletjih 19. stoletja. Ta posoda za vino s kroglastim trebuhom in trilistnim ustjem z lijem ima v slovenski umetnosti poseben status. Majolika je postala tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Kot simbol dobre in vesele družbe jo opevajo celo ljudske pesmi in je predmet slikarskih tihožitij.

Na slovenskih tleh so najbolj znane tiste, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit Kamnik od začetka 50. let preteklega stoletja do konca svojega obstoja leta 2008, še pred tem pa seveda Schnablova keramična delavnica. Opremljene so z grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za pomembne življenjske obletnice in prelomnice, bile so priljubljeno darilo in okras domače kuhinje.

V Rojstni hiši Rudolfa Maistra se bomo spominjali 100. obletnice plebiscita na Koroškem z razstavo Tam pri Celovcu – Koroški plebiscit 1920 v literaturi in glasbi. Odločili smo se, da bomo to odločilno obdobje raziskali in predstavili predvsem z literarno-glasbenega vidika. Poleg Maistra, katerega delo bomo na kratko predstavili skupaj s splošnim uvodnim delom o dogajanju v predplebiscitnem obdobju, bo nastopilo še šest vidnih protagonistov, ki so delovali v obdobju okrog plebiscita in po njem: glasbenika Lovro Horvat in Pavle Kernjak ter štirje literati in pisci: Izidor Cankar, Prežihov Voranc, Ksaver Meško in Angela Piskernik.

Pomemben del razstave bo uprizoritev enodejanke z epilogom z naslovom Plebiscit, uprizorjena samo 8. septembra 1920 v Logi vasi pri Vrbskem jezeru. To uprizoritev bomo tudi posneli in se bo na razstavi vrtela na interaktivni tabli, ki bo predstavljena kot gledališki oder. Z literarno-glasbenega zornega kota ta tematika do sedaj še ni bila raziskana, zato bo ta razstava prav gotovo prinesla nova odkritja in svežo podobo. Razstava bo gostovala tudi v Št. Ilju na avstrijskem Koroškem in na celovški gimnaziji.

Galerija Miha Maleš v letu 2020 praznuje svoj 40. rojstni dan. V tem slavnostnem letu, bomo predstavili kar devet razstav umetnikov, ki so zaznamovali različna obdobja. V glavnem galerijskem prostoru, kjer domuje tudi stalna zbirka slikarja, grafika in publicista, Miha Maleša, bo do spomladi na ogled razstava izvrstnega grafika in risarja, profesorja na Pedagoški fakulteti in prejemnika prestižne nagrade Ivane Kobilce za življenjsko delo, Iva Mršnika. Njej bo sledila razstava slikarke Klementine Golija, ki je nastaja v sodelovanju med Gorenjskim muzejem in med Muzeji in galerijami občine Radovljica. V jesenskem terminu pa bo v osrednjem razstavišču na ogled razstava novomeškega umetnika Josipa Germa. Z njim bomo posegli v čas akademskega realizma na slovenskih tleh. Tudi ta razstava je plod dolgoletnega sodelovanja med Dolenjskim muzejem iz Novega mesta in Kamnikom. Poleg omenjenih razstav,  bo program ob razstavah vseboval številne zanimive galerijske večere in vodstva, kjer si bodo obiskovalci lahko še nekoliko bolj približali čas in umetnika.

Za sodobno umetnost že več let skrbi galerija Pogled, ki deluje v okviru galerije Miha Maleš v drugem nadstropju. Leto bo začela slikarka Agata Pavlovec, v prvi polovici leta pa ji bodo sledile ilustratorka, Polona Lovšin ter kiparka in vizualna umetnica mlajše generacije, Katja Bogataj. Poletje bo zaznamoval znani slovenski slikar Žarko Vrezec s prav posebnim intimnim projektom, ki se kreira prav za galerijo Pogled, saj nam je sicer avtor znan po svojih večjih formatih. V drugi polovici leta bo v galeriji Pogled obarvano z veliko mero domišljije in sanj-  predstavljen bo slikar Jernej Jemec, ki s svoja  platna zapolnjuje z motiviko gozda, leto pa bomo zaključili s kiparskimi deli iz serije Varuhi skrivnosti Urše Toman.