Srce, model za mali kruhek, konec 19. stoletja

Mali kruhek je vrsto peciva, značilno za gorenjsko območje, ki so ga pripravljali iz moke, medu, popra, cimeta, klinčkov in soli. Leseni modeli, po katerih so oblikovali male kruhke, spadajo deloma v 18. in večinoma v 19. stoletje. Na modelih so se uveljavili človeška in živalska figuralika, rastlinski motivi in geometrijski liki ter upodobitve različnih predmetov. Znanih je nad sto različnih motivov, med katerimi so za oblikovanje malih kruhkov kot ljubezenskih daril največkrat izbrali motiv srca in romba.
Začetki tako imenovanega lecta, ki je po sestavi podoben našemu malemu kruhku, segajo v 13. stoletje predvsem v nemških deželah. Lect so izdelovali v začetku iz ržene moke, medu, z dodatkom pepelike in jelenove soli. Pozneje je rženo moko zamenjala bela, začimbe pa so pecivu izboljšale okus. Od prve polovice 19. stoletja je postajal vedno bolj moden lect iz medenega testa, okrašen z živahnimi sladkornimi barvili in napisi.
V Kamniku je lect izdelovala znana svečarska družila Stele. Njihovi začetki segajo v leto 1701, ko so se začeli ukvarjali s svečarstvom in medičarstvom in še danes nadaljujejo tradicijo.