O Rudolfu brez brkov in o Veroniki, ki je s kačjim repom namahala mamuta

Razstava O Rudolfu brez brkov in o Veroniki, ki je s kačjim repom namahala mamuta ima dolg in na prvi pogled precej nenavaden naslov. Ampak z razlogom, boste videli. Pripoveduje o Maistrovem otroštvu in Kamniku njegovega časa ter njegovih kamniških sodobnikih, med katerimi so številni zrasli v pomembne in slavne Slovence. Toda še preden so zrasli in postali generali, pesniki, slikarji, diplomati, so tudi marsikaj ušpičili.
S kom se je Rudolf Maister družil in igral, kdo so bili njegovi prijatelji, lahko sicer le slutimo ali kdaj pa kdaj celo sklepamo, ko raziskujemo obdobje, v katerem je bil še fantič. V majhnem mestu so se otroci srečevali na ulici, v trgovini, v župnijski cerkvi na Šutni, morda na velikem cerkvenem travniku nedaleč stran. Nekateri so bili že šolarji ali pa so v šolo hodili njihovi starejši bratje in sestre – pri Maistrovih je bil to najstarejši sin Artur – in so si prijatelje poiskali tam. V različnih zgodovinskih virih smo našli tele danes znane Maistrove sodobnike iz Kamnika: slikarje Ivana Vavpotiča, Antona in Maksa Koželja, pesnika Antona Medveda, diplomata, pisatelja in prevajalca Josipa Suchyja … Družbo pa sta malemu Rudolfu delala tudi njegova starejša brata Artur in Ernest.
O vsem tem pripovedujeta razstava ter slikanica, preplet realistične zgodbe in domišljije; besedilo je napisala Alenka Juvan, ilustrirala pa jo je znana in večkrat nagrajena ilustratorka, Kamničanka Andreja Peklar.