Arheološki dokazi o davni preteklosti - območje OŠ Mengeš

Mengeš je arheološko izjemno bogat. Prve najdbe so znane že iz leta 1834, ko je bil v kraju velik požar, od 70. let 20. stoletja vse do danes, pa se podatki o starejši poselitvi in preteklosti kraja, množijo. Na eni strani je bolj izjema kot pravilo, da je na enem območju toliko zaščitnih izkopavanj, na drugi strani pa tudi dokaz, da se je in se še, arheološke dokaze skriva in uničuje. Ne nazadnje je sam poseg izgradnje šole v Mengšu – v 70. letih 20. stoletja, dokaz za to. V želji, da bi pri učencih, starših in morebitnih obiskovalcih šole vzbudili zanimanje za neotipljivo, daljno preteklost, smo se odločili, da pustimo trajnejše sledi na panojih – stenah šole. Hkrati z ozaveščanjem javnosti o skritih dokazih davne preteklosti, želimo izobraževati, spodbujati pozitiven odnos do naše dediščine in preteklosti, ter s tem prispevati k spoštovanju in boljšemu odnosu v prihodnosti.
Na razstavnih panojih je predstavljen posnetek obravnavanega območja, narejen iz drona. Na njem so označene glavne poselitvene točke Gobavice in njenega južnega ter vzhodnega podnožja. Na preostalih panojih pa so predstavljene risarske rekonstrukcije s prizori iz življenja v prazgodovini in antiki. Risbe so iz dokumentacije Medobčinskega muzeja Kamnik. Arheološki terenski posnetki in fotografije predmetov so iz dokumentacije Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Kranja, dokumentacije podjetja PJP, MMK, Narodnega muzeja Slovenije, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in posameznikov.
Na razstavi bosta predstavljeni dve vitrini z originalnimi najdbami iz območja na novo zgrajene prizidka. Vitrini bosta v šoli stali približno mesec dni, potem se bodo predmeti vrnili v muzej.
Na prvem panoju predstavljamo Mengeš v prazgodovini – v železni dobi, ko je na Gobavici zraslo pomembno in veliko gradišče z obzidjem. V času 9./8. stoletja se nanjo naseli življenje, ki s krajšo prekinitvijo (med 4. in 1. stoletjem pr. n. št), traja vse do prihoda Rimljanov na to ozemlje. Drugi pano je posvečen času rimske okupacije in antični poselitvi šolskega območja. Tu so ob gradnji v letih 1970/1977 uničili ostanke zidana naselbine, leta 1998 pa je Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Kranja komaj rešil dokaze o obrtniški dejavnosti na območju športne dvorane (danes Harmonija) – naključne in rešene najdbe datirajo v čas 1. in 2. stoletja. Ob šoli ne moremo mimo šestih grobov, ki so bili najdeni zahodno od šole in so iz časa 3. – 4. stoletja.
Na zadnjem panoju pa je prestavljeno terensko delo v maju in juniju 2016. Ponovno se je pokazalo, da je prostor v okolici šole poseljen že v prazgodovini. Na območju vzhodnega prizidka so bili najdeni ostanki lukenj za kole v katere je bila postavljena lesena konstrukcija dveh hiš iz 5. stoletja pr. n. št. V arheoloških plasteh so se ohranili številni odlomki keramičnih posod, loncev, svitkov idr. Brusni kamni pričajo o ostrenju orodij, žrmlje – ročni mlini, pa za to, da so verjetno v bližini imeli polja in da so si mleli žitna zrna v moko. Na železnodobni osnovi so zrasli potem temelji rimskodobne naselbine na območju šole. Vidni ostanek je rimski vodnjak, ki se skriva na severni strani zahodnega prizidka in je bil izkopan leta 1997.

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Idejna zasnova projekta in avtorja besedil: Janja Železnikar (Medobčinski muzej Kamnik) in Rafko Urankar (PJP d. o. o.). Fotografije: Tomaž Lauko (Narodni muzej Slovenije), Milan Sagadin, Nika Leben (Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj), Jernej Umek, Rafko Urankar, Cene Štern (PJP d. o. o.), Primož Pavlin (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU), Janja Železnikar (MMK), Risarske rekonstrukcije: Marjan Gabrilo, Andreja Peklar, Ela Urankar, Lektoriranje: Ana Gruden, Oblikovanje: Marko Jelovšek. Razstavo je pripravil Medobčinski muzej Kamnik s sodelovanjem PJP d. o. o. Projekt je omogočila Občina Mengeš.