- Info MM:K
Kontakt
Muzejska Pot 3, 1241 Kamnik
01 8317 662
064 274 850
info@muzejkamnik.siDŠ: 92474519
MŠ: 5095417000
TRR: SI56 0110 0600 0057 156Odpiralni čas MM:K
Odpiralni čas za obiskovalce:
od torka do sobote: od 10. do 18. ure,
nedelja, ponedeljek in prazniki (razen izjem): zaprtoMuzej – grad Zaprice in Galerija Miha Maleš sta od 5.5. do 8.9. 2024 odprta tudi ob nedeljah od 10. do 14. ure.
- Dogodki & novice
- Razstave
- Enote
- Zbirke
- Izobraževanja
- Trgovina
- O MM:K
Zgodovinska zbirka
Profesor francoskega jezika in književnosti Ivan Zika (1908–1976) je v pedagoškem poklicu deloval od leta 1936 do 1973, po letu 1947 na kamniški gimnaziji. V prostem času se je usmeril v raziskovanje kamniške krajevne zgodovine in zgodovine šahovske igre na Slovenskem. Objavil je številne članke v zbornikih, revijah in časopisih. Med časopisnimi članki ne moremo mimo njegovega temeljitega pregleda kamniške zgodovine, ki je izšel v nadaljevanjih v glasilu Kamniški občan v letih 1971–1977 pod naslovom 750-let mesta Kamnika ter nadaljevanj Iz zgodovine kamniškega športa, prav tako v Kamniškem občanu leta 1975.
Leta 1987 je na pobudo Francke Zika, svakinje Ivana Zike, kamniški muzej popisal ohranjeno zapuščino in jo prevzel. V njej sta izredno pomembna fototeka in hemeroteka ter gradiva za zgodovino slovenskega šaha in kamniškega športa. Fototeka ponuja vpogled v kamniško dogajanje vse od konca 19. stoletja do sredine 70. let 20. stoletja. Zikova hemeroteka pa je danes med najpogosteje uporabljenimi viri za raziskovanje kamniške zgodovine, ker nam omogoča najhitrejši pregled časopisnih člankov. V zapuščini so ohranjeni še njegovi zapiski, osebni dokumenti, korespondenca in knjige.
Atelje Aparnik je opravljal fotografsko obrt v Kamniku več kot pol stoletja, od leta 1895 do 1953, najprej oče Franc Aparnik in od leta 1929 še sin Stane. Franc Aparnik je bil v svoji motiviki in vrsti izdelkov izredno širok, saj lahko rečemo, da se ni nič zgodilo, česar ne bi fotografiral in nam tako ohranil do današnjih dni. Zelo pomembna zvrst Aparnikovega fotografskega dela so bile razglednice. K bogati ponudbi je vsekakor pomagalo dejstvo, da je bil Kamnik do 1. svetovne vojne znano zdravilišče in kopališče na Kranjskem. Tako najdemo prve razglednice z motivom kamniškega zdravilišča že po letu 1896. Večje število razglednic je Aparnik izdal po letu 1905. Večina njegovih prvih razglednic, nekako do leta 1918, je črno-belih in nato barvanih z ročno izdelanimi klišeji. Še širša ponudba razglednic je bila v 30. letih 20. stoletja. Motiv so posneli na stekleno ploščo (kasneje film) in ga nato razmnoževali kot kontaktne kopije, napis na razglednico so dopisovali ročno. V zbirki hranimo steklene fotografske plošče in negative na filmih, zbirko razglednic, fotografske albume in poslikane kulise iz nekdanjega fotografskega ateljeja.
Zgodbe o predmetih
Članska izkaznica Legije koroških borcev, 1938
Maistrovi borci oz. borci za severno mejo 1918–1919 so se začeli povezovati in vključevati v različne organizacije šele v 30. letih 20. stoletja.
Franc Aparnik, Kamniško predmestje Šutna, razglednica, ok. 1930
Razglednica kamniškega fotografa Franca Aparnika prikazuje pogled na značilno obrtno- trgovsko predmestje Šutna z juga proti severu.
Deset plebiscitnih zapovedi za Slovence, propagandni letak, 1920
Letak je bil del slovenske plebiscitne propagande na Koroškem leta 1920. Oblikovan je v načinu desetih božjih zapovedi, ki bi se jih morali Slovenci na Koroškem držati v odnosu do nemških sosedov in seveda pri odločitvi na plebiscitu.
Ernst Mayer, Grad Zaprice, akvarel, 80. leta 19. stoletja
Ernst Mayer je bil rojen v Himmelbergu na današnjem avstrijskem Koroškem 28. maja 1839, umrl je na Reki 14. februarja 1926. Kamniški muzej je odkupil Mayerjevo skicirko in 40 akvarelov, ki se nanašajo na Kamnik v 80. letih 19. stoletja
Pentatevh (Peteroknjižje), 1578
Je eden redkih ohranjenih protestantskih tiskov pri nas. Na Kamniškem ga hranijo še v Frančiškanskem samostanu. Skupaj jih je po svetu ohranjenih samo šest, tega je Josip N. Sadnikar našel v Knežah na Koroškem. Izdal ga je tiskar Mandelc v Ljubljani leta 1578
Relief z angelom grbonoscem, okoli 1490
Cesar Friderik III. je leta 1489 dovolil Kamničanom svobodno volitev mestnih sodnikov. Mesto Kamnik se je želelo z grbovnim reliefom zahvaliti cesarski vladarski hiši za pridobljeni privilegij.
Okvir diplome častnega meščana Kamnika Rudolfa Maistra, 1924
Pred nami je okvir diplome, ki jo je leta 1924 prejel Rudolf Maister kot častni meščan Kamnika. Ob 50-letnici je mesto Kamnik pod vodstvom župana Riharda Karbe dne 15. aprila 1924 podelilo Rudolfu Maistru diplomo častnega meščana.
Prvi narodni praznik v Kamniku, 29. oktober 1918, fotografija na kartonu
Fotografija prikazuje znane Kamničane, ki so se v počastitev razglasitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918, fotografirali v narodnih nošah pred Kamniškim domom na Glavnem trgu v Kamniku.
Usnjarsko obrtno hišno znamenje, 1549
V lapidariju kamniškega muzeja je ohranjeno usnjarsko obrtno hišno znamenje iz Pogačnikove hiše v Maistrovi ulici. Osrednji del predstavlja okvir v reliefu.
Mejnik kamniškega mestnega ozemlja, 18. stoletje
V muzejski zbirki je ohranjen mejnik kamniškega mestnega ozemlja, verjetno iz 18. stoletja, z vklesanim napisom Der Stat Stain Purgfrid.
Novca kamniške kovnice, 13. stoletje
Novca kamniške kovnice iz časa Henrika IV. Andeškega (1204–1228) in Friderika II. Babenberškega (1230–1243). Vsaj od leta 1195 se v Kamniku omenja Andeška kovnica denarja. Po letu 1220 je kovala tudi novce z napisom CIVITAS STAIN.
Kamniško voščilo generalu Maistru, 1934
Dragoceno listino so kamniški župan Fran Kratnar in občinski možje Maistru izročili ob njegovi 60. letnici, leta 1934. V zgornjem kotu je generalova pesem Franju Malgaju, ki je padel v bojih za Koroško.
Janez V. Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, 1689
Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre des Herzogthums Krain ) je najpomembnejše in največje znanstveno delo Janeza V. Valvasorja (1641-1693), ki je izšlo leta 1689 pri tiskarju Endterju v Nürnbergu.
Prapor Narodne čitalnice v Kamniku, 1873
Prapor Narodne čitalnice v Kamniku so izdelale kamniške narodne dame, slovesno pa so ga čitalničarji prevzeli 27. julija 1873.
Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Svetu pismu noviga testamenta, II. del, 1786
Japelj in Kumerdej sta izdala najprej Novi testament v dveh knjigah (1784, 1786). Kljub nekaterim kritikam je to prvi katoliški prevod Svetega pisma v slovenščini, ki je izšel skoraj dvesto let za protestantskim.