Tine Orel – Trzinec, pedagog, planinec, urednik, kulturni in družbeni delavec

Tine Orel se je rodil 9. februarja 1913 v Trzinu št. 137, p. d. pri Mežnarjevih, očetu Janezu in mami Rozalija, roj. Žankar.  Kljub pomanjkanju denarja, se je šolal na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani in leta 1936 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz zgodovine jugoslovanske književnosti, slovenskega jezika s staroslovenskim in iz narodne zgodovine ter iz ruskega in francoskega jezika. Poročil se je z Zoro roj. Požar, in rodila sta se jima hči Tanja in sin Boris.

Začetek njegove pedagoške poti je prekinila druga svetovna vojna. Po koncu vojne je ponovno dobil zaposlitev kot profesor na celjski realni gimnaziji. Leta 1949 je postal ravnatelj I. celjske gimnazije, ki jo je vodil vse do leta 1963. Tudi njegovo nadaljnje poklicno delo v Ljubljani je bilo namenjeno plemenitemu delu – vzgoji in poučevanju mladine, na Turistični zvezi Slovenije, kot pedagoški svetovalec na Zavodu za prosvetno pedagoško službo, kjer je vodil oddelek za učbenike in priročnike in od leta 1972 kot profesor na oddelku za slovenščino Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in na oddelku te fakultete v Novi Gorici.

Tine Orel je bil z vsem srcem planinec. Od svojega 12. leta je zahajal v bližnje Kamniške Alpe. Z 19 leti je postal član Slovenskega planinskega društva, pri 20 je postal aktiven alpinist. Po letu 1946 pa je kar 17 let vodil Planinsko društvo Celje. V času njegovega predsedovanja so na novo zgradili ali obnovili kar nekaj planinskih domov in koč.

Tine Orel je bil poznan tudi kot dolgoletni urednik Planinskega vestnika, najstarejše revije za ljubitelje gora, ki izhaja že od leta 1895 dalje.  Urejal ga je skoraj 30 let, od leta 1950 do leta 1979. V urednikovanje revije je vpeljal številne novosti: nove rubrike, avtorske prispevke znanih pisateljev in pesnikov pa tudi mladih piscev. Bil pa je tudi pisec člankov, prevajalec, dopisnik, lektor.  

Poleg rednih službenih obveznosti je opravljal še mnoge druge naloge. Kot publicist in urednik je napisal vrsto samostojnih publikacij, prevodov, spremnih besedil, poljudnih in strokovnih člankov s področja slovenske literarne zgodovine in planinstva. Bil je član časopisnih in založniških svetov, Celjskega zbornika,  član sveta pri celjskem gledališču, pisec gledaliških kritik. Kot družbeni delavec je bil član številnih občinskih in državnih komisij v šolstvu, kulturi, planinstvu in turizmu.

Za svoje izredno plodno delo je prof. Tine Orel prejel visoka priznanja države in organizacij, v katerih je deloval, med drugim leta 1971 Bloudkovo nagrado, najvišje državno priznanje Republike Slovenije na področju športa, 1980 red republike s srebrnim vencem, odlikovan je bil z zlatim znakom PZS in PSJ, z zlatim znakom Turistične zveze Slovenije, postal je prvi častni član PD Onger Trzin 1984. Po njem se je leta 2004 poimenovala nova krajevna knjižnica Trzin v sklopu Knjižnice Domžale.

________________________________

KOLOFON

Tine Orel  – Trzinec, pedagog, planinec, urednik, kulturni in družbeni delavec. Stalna razstava, od 23. 3. 2023 dalje. Center Ivana Hribarja Trzin. Razstava Medobčinskega muzeja Kamnik (zanj: mag. Zora Torkar); avtorica besedila: mag. Zora Torkar; fotografije in gradivo: Tanja Orel Šturm, Boris Orel, Tine Rebolj, Stane Mesar, Knjižnica Domžale, Slovenski planinski muzej – Gornjesavski muzej Jesenice; lektoriranje: Ana Gruden; oblikovanje: Polona Zupančič, Mi.ka.do.

Projekt je financirala Občina Trzin.