Kosti jamskega medveda, Mokriška jama, 30.000 pr. n. št.

Mokriška jama leži 1500 m nad morjem, pod Mokrico (1853 m). Poleg arheoloških artefaktov (kamnita in koščena orodja, ki jih je za seboj pustil človek) je znana po številnih kosteh medveda. Zato jo imenujejo tudi Medvedova jama. Že leta 1837 jih je našel Henrik Freyer, kustos Deželnega muzeja v Ljubljani. Po zadnjih raziskavah to niso kosti jamskih medvedov (Ursus speleus), temveč kosti večje vrste Ursus ingressus. Na razstavi Odsevi kamniških tisočletij so predstavljene kosti, ki so prišle v kamniški muzej iz Sadnikarjeve zbirke.

Medvedi so v jamah imeli brlog za zimsko hibernacijo. Zaradi ostrih življenjskih razmer jih je veliko poginilo, predvsem mladiči. Ljudje so v zgodnjih spomladanskih mesecih poginule živali uporabljali za hrano, njihove kosti pa so uporabili kot surovino za izdelavo orodja in orožja ter tudi glasbil.