Čelada s Kope nad Kompoljami
V skupnem projektu Medobčinskega muzeja Kamnik (MMK), Narodnega muzeja Slovenije (NMS) in Dolenjskega muzej Novo mesto (DMNM) – Skrivnostne poti negovskih čelad, so nastali tudi trije videi v katerih razkrivamo kaj se je dogajalo s tremi čeladami negovskega tipa po njihovem odkritju in kako so ponovno postale del muzejskih zbirk.
Najdiščne okoliščine negovske čelade s Kope nad Kompljami (občina Lukovica) so bile dolgo nejasne. Ko se je začel klobčič neznank razvozlavati, je minilo natanko 200. Prvo notico o najdbi čelade je leta 1819 zapisal cestni asistent Janez Nepomuk Auerperger. Že leta 1823 je Kranjskemu deželnemu muzeju poslala pošiljko bronastih predmetov najdenih na Kopi (del predmetov so si razdelili domačini). Omenja najdbo lobanje s čelado. Ta je dolga leta krasila lesen doprsni kip Cerarjevega vodnjaka sredi Lukovice. Čelada je leta 1879 le našla pot v muzej. Enkrat je napisano, da je bila najdena na Kopi, drugič na Rebri, tretjič na Kompoljskem hribu itd. V lovu za novimi najdbami, so se jeseni 1879 leta, na pobudo Karla Dežmana, na vrhu hriba začela izkopavanja. Našli so le naselbinske ostanke zidov, kurišča, oglje, keramično posodje in nekaj bronastih najdb, velikih zakladov pa ne.
Leta 2019 je bilo odkrito, da je grob iz katerega je negovska čelada izvirala ležal na kolovozni poti, ki vodi na vrh hriba. Izkopavanja leta 2019 in 2021 so potrdila, da je bil teren na tem mestu že prekopan, nekatere najdbe premešane in nekatere na licu mesta – intaktne. Odkrito je bilo mesto-lokacija, v kateri sta bila skupaj pokopana tako moški (z negovsko čelado), kot verjetno njegova bogata spremljevalka. Oba sta bila predstavnika elite železnodobne družbe, 5.-4. stoletja pr. n. št.
__________________________________________________________________________________________________________________________________
KOLOFON
Idejna zasnova, scenarij in spremna besedila: Janja Železnikar; sodelavci: Matic Zupan, Boštjan Laharnar, Borut Križ, Petra Stipačnić; fotografije in avdiovizualno gradivo: arhivi MMK, NMS, DMNM, Muzej Jugoslavije, Tomaž Lauko, Borut Križ, Janja Železnikar, Matic Zupan; risbe: Andreja Peklar; montaža in glasbena oprema: Vladimir Ristić; Kamnik, november 2022