Dr. Igor Sapač: Stavbni razvoj dvorca Zaprice v Kamniku

Muzej in uprava MMK grad Zaprice
Kdaj: 23.03.2022, od 18:00 do 19:00

Dr. Igor Sapač bo na muzejskem večeru predstavil bogato stavbno zgodovino dvorca Zaprice, kateri je mogoče slediti od začetka 14. stoletja, saj se v listinah že leta 1301 omenja vitez Fricel z Zapric – de Apiz. Gotovo je prebival v dvoru, ki je izrecno prvič omenjen leta 1352.

Okoli leta 1550 se je tedanji lastnik Jurij III. pl. Lamberg s Črnela odločil, da bo stari srednjeveški dvor podrl in ga nadomestil z novo gradnjo. Sezidati ga je dal v modnem renesančnem slogu kot simbol plemiške veljave in ambicioznosti rodovine Lamberg.

V 18. stoletju je dvorec Zaprice doživel vrhunec stavbnega razvoja. Leta 1757 ga je kupil  Anton Medard pl. Wiederkehr, ki se je odločil za velikopotezno prenovo dvorca in se zato tudi precej zadolžil. Glavno stavbo dvorca so takrat s prizidkom razširili in celoti obenem dali poznobaročno podobo.

Leta 1878 je dvorec Zaprice kupil Dunajčan Jožef vitez Schneid pl. Treuenfeld in v njihovi družinski lasti je ostal vse do leta 1946.

Velika novost so digitalni prikazi glavnih stavbnih razvojnih faz, ki sta jih izdelala dr. Igor Sapač in mag. Sanja Špindler.

Na voljo je tudi monografija o stavbnem razvoju Zapric in o življenju za grajskimi zidovi v 19. in 20. stoletju avtorjev dr. Igorja Sapača in mag. Zore Torkar.

Dr. Igor Sapač, arhitekt in umetnostni zgodovinar, kastelolog, je strokovnjak za arhitekturno zgodovino in problematiko ohranjevanja in prenove stavbne dediščine. Napisal je številne samostojne znanstvene monografije, znanstvene in strokovne članke ter obsežne razstave o zgodovini grajskih stavb in urbanih naselbin na Slovenskem.

Za svoje delo je prejel Prešernovi nagradi Fakultete za arhitekturo in Filozofske fakultete v Ljubljani, Plečnikovo medaljo za prispevek s področja strokovne publicistike, Valvasorjevo nagrado Slovenskega muzejskega društva in dve priznanji Izidorja Cankarja, ki mu jih je za raziskovalno delo in prispevek k ohranjanju slovenske grajske dediščine ter za monografijo Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem podelilo Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo.

Vabljeni.