Kamniški muzej v letu 2022

V Medobčinskem muzeju Kamnik smo v letu 2022 za vas pripravili zanimiv razstavni program, ki spremlja aktualne teme, kot so zanimivi dogodki v preteklosti, obletnice društev in posameznikov, zanimive zgodbe o muzejskih predmetih. Je pa seveda muzej tudi odprt prostor za srečevanja in stike med obiskovalci in gradivom, ki ga hranimo, tako v obliki rednih mesečnih muzejskih večerov in prireditev, kot je letošnja že 20. muzejska poletna noč.

NOVE RAZSTAVE V LETU 2022
Muzej na gradu Zaprice

SLOVENSKE LADJE                                                       

Gostujoča razstava Pomorskega muzeja Piran prikazuje delovanje slovenskega ladjarja Splošne plovbe Piran in njegove bogate zgodovine. V 65-letni zgodovini je imela v lasti 86 ladij. Ni naključje, da je podjetje ladje poimenovalo po slovenskih krajih. Med njimi je bila tudi motorna ladja Kamnik, ki je bila prevzeta 30. maja 1977 v ladjedelnici v Osaki na Japonskem. Botra ladje je bila predmetna učiteljica likovne vzgoje in zgodovine na OŠ Stranje, Majda Šteblaj. Njen prvi poveljnik je bil kapitan Marijan Lazić. V uporabi je bila celih 34 let (avtorica: Duška Žitko, koordinatorica: Zora Torkar).

SKRIVNOSTNE POTI NEGOVSKIH ČELAD

Skupni projekt: Medobčinskega muzeja Kamnik, Narodnega muzeja Slovenije in Dolenjskega muzeja Novo mesto

Rdeča nit sodelujočih muzejev so tri čelade negovskega tipa, ki pa imajo izjemno zanimive zgodbe. V prvem delu bomo razkrili njihove skrivnostne poti (ena je iz Kandije – Novo mesto, druga s  Kope nad Kompoljem in tretja iz Vrhpolja pri Kamniku). Prva je bila ukradena, druga pribita na vodnjak in tretja podarjena Titu. Predstavili bomo prostor in čas njihovega nastanka ter njihove nosilce – železnodobne bojevnike 5. in 4. st. pr. n. št. ter njihov svet.  Kje so nastale, kdaj, zakaj in kje vse jih najdemo, zakaj se imenujejo negovske idr. (avtorji: Janja Železnikar, MMK, Petra Stipančić, Dolenjski muzej Novo mesto, dr. Borut Križ, Dolenjski muzej Novo mesto, dr. Boštjan Laharnar, Narodni muzej Slovenije, Matic Zupan, Narodni muzej Slovenije).

STO LET REŠEVANJA V GORAH NAD KAMNIKOM

Dolga desetletja so bili reševalci domačini, lovci, divjo lovci, ljudje, ki so domače hribe in gore dobro poznali. Z leti, ko se je planinstvo in pohodništvo razmahnilo, pa se je tudi reševalna služba vse bolj organizirala. Leta 1922 je gorski vodnik France Erjavšek zbral dobre fante, sposobne za reševanje v gorah in v Stahovici ustanovil Rešilno postajo. Postaja je spadala pod Kamniško podružnico SPD. Prvi načelnik je postal Maks Koželj. Razstava bo prikazala bogato zgodovino reševanja v kamniških gorah od njenih začetkov do danes (kustosinja: Janja Železnikar, sodelavci: France Malešič, Gorska reševalna služba Kamnik).

IZ DRUŽINSKIH ARHIVOV – TONE CEVC – 90 let

Sodelujoči: družina Cevc, Inštitut za slovensko narodopisje SAZU, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU

Predstavitev zanimivih družinskih zgodb iz Kamnika in okolice, kamniških osebnosti in pomembnih obletnic. Tokrat je v načrtu predstavitev znanstvenega dela etnologa dr. Toneta Cevca, tudi velikega raziskovalca in skrbnika pastirske kulturne dediščine, arheologije visokogorskih planina. Video bo predstavil njegovo življenje in delo raziskovalca, etnologa in strokovnjaka za alpsko kulturo (kustosinja: Janja Železnikar).

Promocijski film – Z VALVASORJEM PO GORENJSKIH MUZEJIH

Sodelujoči muzeji: Gorenjski muzej, Gornjesavski muzej Jesenice, Muzeji radovljiške občine, Tržiški muzej in Medobčinski muzej Kamnik

Promocijski projekt Z Valvasorjem po gorenjskih muzejih je namenjen spletni predstavitvi petih zgodovinskih mest in petih sodelujočih muzejev, ki bodo prikazovali posebnosti vsakega izmed njih. Prikazano bo bogastvo muzejskih vsebin, iz zbirk pa bodo izbrani pomembni muzejski predmeti iz časa Valvasorja. Mesta in muzeje bo povezovala ilustrirana in animirana podoba Janeza V. Valvasorja, prvega slovenskega polihistorja, ki bo v videih povezal podatke o mestih, kot so opisani v Slavi vojvodine Kranjske in sodobne muzejske vsebine (vodja projekta: Jana Babšek, Tržiški muzej, Zora Torkar, MMK).

Rojstna hiša Rudolfa Maistra

MAISTROVA POT  – Geolov                                            

V letu 2022 načrtujemo nadaljevanje sodelovanja s 15 muzeji, arhivi in knjižnicami pri posebni ponudbi Maistrove spletne poti v obliki geocachinga oz. geolova. Gre za svetovno gibanje; opozarjanje na različne posebnosti v obliki postavljanja in potem iskanja zakladov po Maistrovih krajih, razstavah, muzejih, ki privablja  domače in tudi tuje obiskovalce, družine, ljudi različnih starosti. Pri tem bomo sodelovali s Slovenskim Geocaching klubom. Predstavitev Maistrove dediščine na drugačen način, ki je povezan s sodobno tehnologijo in se približuje interesom drugačnih obiskovalcev muzejev in zbirk (vodja projekta: Zora Torkar, avtorica in koordinatorica: Alenka Juvan).

KÄRNTEN/KOROŠKA (ne)deljena dežela

Gostujoča razstava SKUP, Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem in Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec, poleg zgodovinskega ozadja plebiscitnih dogodkov pred sto leti prikazuje položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem danes ter ključne dogodke v desetletjih po plebiscitu, ki so privedli do dramatičnega upada slovensko govorečega prebivalstva na avstrijskem Koroškem (koordinatorica: Alenka Juvan).

 POKRAJINA IN IDENTITETA

Gostujoča razstava Inštituta Urban Jarnik iz Celovca, Pokrajina & identiteta: zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina je rezultat narodopisnega dela, ki ga je nagradila tudi avstrijska Unescova komisija ter sprejela slovenska hišna in ledinska imena na Koroškem v nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Strokovni krogi in tudi javnost čedalje bolj spoznavajo, da je to zelo senzibilna tema kulturne dediščine (koordinatorica: Alenka Juvan).

Galerija Miha Maleš in Galerija Pogled

BOŽIDAR JAKAC

Gostujoča razstava Dolenjskega muzeja bo v Galeriji Miha Maleš predstavila Maleševega sodobnika, slikarja in grafika, Božidarja Jakca v izboru iz njegovega bogatega umetniškega opusa, ki ga hrani Jakčev dom v Novem mestu (avtorica: Katarina Dajčman, koordinatorica: Saša Bučan).

 JAKOB SAVINŠEK – STO LET

Malo kdo ve, da se je v Kamniku rodil slovenski kipar Jakob Savinšek (1922-1961). V letu 2022 bomo praznovali 100-letnico njegovega rojstva. Izbrano zbirko njegovih del hrani Moderna galerija Ljubljana, nekaj kipov tudi Narodna galerija. Njegova življenjska sopotnica Mila Kačič pa je 14 kipov podarila MMK, prav tako nekaj grafik in risb. Savinškovo obsežno zapuščino sestavljajo risbe, kipi, ilustracije, scenografije in tudi pesmi, ki najbolj neposredno izražajo njegovo tragično občutje sveta in lastne usode (avtorica: Saša Bučan).

PROJEKT SODOBNOST

V galeriji Pogled predstavljamo raznovrstno vizualno umetnost, ki zajema razstavljalce iz celotnega slovenskega področja. Galerijski svet je na razpisu za leto 2022 izbral pet avtorjev med prijavljenimi umetniki. Ti se na razpisu predstavijo s svojimi projekti in mapami. Vsak avtor je predstavljen z razstavo, zloženko in spletno razstavo. V letu 2022 načrtujemo izdajo publikacije, v kateri bi izdali pregled vseh razstavljajočih umetnikov v prvih petih letih 2016-2021 (avtorica: Saša Bučan).

Občina Komenda

KOMENDA NA STARIH RAZGLEDNICAH

Bogata kulturna dediščina občine Komende se je ohranila tudi na starih razglednicah, ki so izhajale od konca 19. stoletja dalje in jih hranita Medobčinski muzej Kamnik in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. Na njih so prikazani že pozabljeni ali prezidani predeli Komende in okoliških krajev, posebnosti tedanjega časa, gradovi, ljudje, dogodki, gospodarske panoge, podobe kraja, ki so danes popolnoma spremenjene (avtorica: Zora Torkar, sodelavec: Andrej Kotnik, KFBK).

Občina Trzin

MUZEJ NA PROSTEM – TRZINSKI TOPLAR

V muzeju na prostem je načrtovana predstavitev zbirke stare kmetijske tehnike. Različna orodja, ki so se uporabljala pred sto in več leti, in kmečke pripomočke iz starih časov, kot so sani, vozovi, plugi, komati, jarmi, skrinje in podobno, je občina Trzin s pomočjo strokovno usposobljenega restavratorja obnovila. Muzej bo s posebno razstavo predstavil ohranjeno kmečko orodje in tehniko, njegovo izdelavo in uporabo v kmečkem vsakdanjem delu (avtorica: Zora Torkar, sodelavka: Mojca Tercelj Otorepec, ZVKDS).