Po 1853 letih ponovno združena. Gradbeni napis iz Trojan

23. septembra 2021 je bil zgodovinski dan za dve polovici nekoč iste celote, ki je bila dolga stoletja ločena.

Spodnji del gradbenega napisa iz pohorskega marmorja, je bil (po objavi Josipa Klemenca, Trije novi napisi iz Celja in okolice, v Arheološkem vestniku 1951. leta, str. 125) najden leta 1950.

Klemenc v objavi piše, kako je bila najdena spodnja polovica: »Ekskurzija arheologov in zgodovinarjev Ljubljanske univerze je na svojem obisku Trojan, dne 23. marca 1950 odkrila na zemljišču Jožefa Brvarja, kakih 50 cm pod rušo, precejšen fragment spomenika« /…/ Naprej podaja dimenzije ohranjenega kamna, velikost črk in nadaljuje »Iz vseh teh podatkov, posebno pa iz spomenikove debeline, smemo sklepati, da je moral biti kamen precej velik. Že oblika posameznih črk nam pove, da gre v našem primeru za spomenik iz druge polovice drugega stoletja po Kr. S še večjo gotovostjo pa lahko trdimo in sklepamo to na podlagi napisa samega, t. j. iz njegove vsebine.«

Prepeljan je bil v hrambo v takratni Mestni muzej Celje (od leta 1966. naprej se imenuje Celjski pokrajinski muzej). V inventarno knjigo je bil vpisan pod inv. št. L-191. Zraven pa tudi piše, da je bil odkrit leta 1949.

Zgornji del istega napisa, je bil že leta 1874 odkrit na istem zemljišču in vzidan v hiš V Zideh 4, kjer sta bila v fasadi vzidani še dve polovici grobne stele za Hilara. Vse tri kose kamnitih spomenikov je leta 1998 odkupil kamniški muzej, ki je teritorialno pristojen za zbiranje gradiva tudi iz območja občine Lukovica. Nekdanja direktorica, Mirina Zupančič pa je na Trojanah večkrat zaščitno izkopavala.

Dr. Jure Krajšek, kustos za antiko iz PMC in Janja Železnikar, kust. za arheologijo iz MMK sta se v zadnjih letih dogovorila, da PMC izroči spodnji del marmornega napisnega kamna kamniškemu muzeju, da bo gradbeni napis na ogled na lokaciji, kjer so razstavljeni tudi ostali spomeniki antičnega Atransa.

Napis sporoča, da sta Mark Avrelij in Lucij Ver omogočila obnovitev neke požgane stavbe, verjetno javnega objekta (carinskega poslopja, gostišča, morda svetišča) na Atransu. Datiran je v čas druge polovice leta 168.