Anton Koželj, Portret žene z otrokoma v narodni noši, 1920

Družina Koželj je ena vidnejših slikarskih družin v Kamniku, kateri lahko sledimo od 19. stoletja do srede 20. stoletja, najprej z očetom Matijem Koželjem, nazarenskim slikarjem in nato s sinovoma Antonom in Maksom Koželjem. Matija in Maks Koželj sta že doživela svojo prezentacijo in katalog, življenje in delo Antona Koželja še čaka na raziskavo v prihodnjih letih.

Slika Antona Koželja ima dvojno vrednost. Prva je ta, da so slikarska dela Antona Koželja zelo redka. Kot eden najbolj popularnih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja je opremljal knjige za Mohorjevo družbo (Koledarji, Slovenske balade in romance, Slovenske legende, Gregorčičeve Poezije), Učiteljske tiskarne in Mladinsko knjigo. Njegove v osnovi realistične ilustracije odlikuje spretna risba, tradicija Vesnanov in v zgodnjih letih tudi secesijske značilnosti. Naredil je več portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe.

Druga vrednost je ta, da predstavlja kamniško meščanko v narodni noši z otrokoma. Kot je zapisal Bojan Knific v novi monografiji Pokažem se fantu v pisanem gvantu, ki je izšla ob petdesetih Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku septembra 2021, je »razpad avstro-ogrske monarhije in nastanek Država SHS, spremenil tudi odnos do tovrstnega preoblačenja oz. kostumiranja, ki po nastanku nove države ni imel več enake funkcije kot pred tem. Funkcija izkazovanja pripadnosti narodu se je začela izgubljati, kostumiranje pa je bolj kot pred tem služilo kot dekoracija raznim cerkvenim, turističnim, družabnim in podobnim prireditvam.«  Pred nami sedi žena v gorenjski narodni noši brez pokrivala, v njenem naročju je deklica z igračo v rokah, poleg njiju sedi fantek s knjigo. Vsi so kustumirani v malce predelano narodno nošo, taka je zlasti fantovska noša z irhastimi hlačami, naramnicami in rutko.