Nekaj o kavnih nadomestkih

Osnove za kavne nadomestke so zelo raznolike: korenina regrata ali cikorije, želod, žir, žitna zrna, mandlji, šparglji, pesa, korenje, koruza, cikorija, regrat, fige, grah, pšenični otrobi, ravno prav prepraženi in zmleti krompirjevi olupki, vse to se lahko uporabi za pripravo kavnega napitka. Okus je podoben kavi, a je brez poživljajočega kofeina. Dandanes se za kavni nadomestek pražijo predvsem ječmenova zrna. Kavne nadomestke pijejo ljudje, ki si prave kave zaradi kofeina ali česarkoli drugega ne morejo ali ne smejo privoščiti.

Še do šestdesetih let prejšnjega stoletja so bili tovrstni napitki obvezen del značilnega zajtrka delavcev in kmetov: kos črnega kruha in skodelica vroče žitne kave. Proja, Franck, Kneipp,  imenovali so jih tudi kavovine. Proja je bila mešanica, pripravljena iz koreninic cikorije in praženih ječmenovih semen. Sloviti Sebastian Kneipp pa je pripravljal napitek iz želoda in ga hvalil kot zelo okusnega, celo redilnega in tako zdravega, da ga smeš ponuditi tudi otrokom.

Tudi v tovarni Triglav v Šmarci, kjer so izdelovali 29 vrst testenin, so že pred stotimi leti pražili tudi ječmen. Njihov najbolj priljubljen artikel je bila dvojnosladna kava blagovne znamke Apetit. Oglaševali so jo bombastično kot »najboljšo kavo sedanjosti«. V vrečkah si zanjo odštel 10 dinarjev, v paketkih pa 11. dodani so bili tudi rdeči listki – kuponi, ki so prinašali nagrade.

Več o tem pa na razstavi MAKARONI IN KOFE IZ ŠMARCE, ki jo odpiramo v soboto, 19. junija ob 18.00 v okviru Muzejske poletne noči.