100-letnica rojstva akad. prof. dr. Staneta Gabrovca

Na današnji dan, 18. aprila leta 1920 se je na gradu Zaprice rodil Stanislav Gabrovec. Oče Franc je bil iz Palovč pri Kamniku, mama Jožefa, rojena Stanič, pa je bila Primorka iz Anhovega. Imel je starejši sestri Jožefo in Olgo. Živeli so od očetovega zaslužka (bil je železničar), kar ni bilo lahko.

Leta 1927 je Stanko odšel  v prvi razred deške šole v Kamniku. Končal jo je z odličnim uspehom. Gimnazijska leta je preživel v Škofovih zavodih in v Škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Kot 10. letni deček je odšel od doma ter vstopil v strog zavodski red. Naučil se je  delavnosti, pedantnosti, kritiškega razmišljanje, solidarnosti in še marsičesa. Bil je globoko veren človek in veri se nikoli ni odrekel. Njegov življenjski vzornik je bil jezikoslovec, profesor Jakob Šolar. Zelo mlad je pisal in v šolskih časopisih so mu objavljali različna razmišljanja. V Jutranji Zarji, Domačih vajah se v Nadškofijskem arhivu Ljubljana najde nekaj njegovih ohranjenih zgodnjih del.

Poleti se je rad vračal v rodni Kamnik, kjer se je družil s kamniškimi prijatelji, ustanovili so nogometni klub, hodili v hribe, Kamniško Bistrico in se družili kot to še danes počno mladostniki. Gimnazijo je zaključil z odliko in se leta 1939 vpisal na študij klasične filologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študij je prekinila 2. svetovna vojna. Bil je interniran. Po vojni je študij nadaljeval in leta 1948 tudi diplomiral. Na oddelku je spoznal mlajšo kolegico Eriko Mihevc in se z njo poročil. Rodili so se jima trije sinovi: Matej, Simon in Peter. Leta 1948 je zasedel mesto kustosa v Narodnem muzeju. Njegov predstojnik je bil dr. Jože Kastelic in skupaj sta postavila nove temelje arheološki stroki v muzejih in na fakulteti, povsem nove temelje. Gabrovec je v muzeju sistematično uredil depo, najdbe, dokumentacijo itd., omogočil dostop do gradiva študentom, ki so z njegovo pomočjo sedaj lahko odhajali v tujino. Tako so popisali in proučili praktično vse gradivo, ki je v hrambi v tujih muzejih. Imel je stike s kolegi po Evropi in tudi v Ameriki. Na področju prezentacije najdb je leta 1962 postavil, skupaj s kolegi, zelo odmevno razstavo: Umetnost alpskih Ilirov in Venetov.

Zelo zgodaj se je lotil arheološkega terenskega dela. Najprej na Pristavi pri Bledu. V 60.ih in 70. letih pa je s študenti začel raziskovati veliko naselbino na Viru pri Stični in njej pripadajoče grobišče. Leta 1969, tudi na zahtevo študentov, zasedel mesto profesorja za prazgodovinsko arheologijo na oddelku za arheologijo FF v Ljubljani. Bil je ekspert za bronasto in železno dobo. Objavil je številne temeljne študije. Najobsežnejše objave so izšle v času, tik pred 90. rojstnim dnem.  Bil je avtor številnih razprav, predavanj, člankov, monografij, temeljnih del, urednik… »Vzgojil« je desetine učencev t. im. »Gabrovčeve arheološke šole«, ki so postali nosilci arheološke znanosti v Sloveniji in svetu. Njegov prispevek v slovensko arheološko stroko je neprecenljiv in nenadomestljiv. Deležen je bil številnih priznanj v tujini in doma. Zelo cenjen, skromen, prijazen, dober in pošten, predvsem pa izjemen in v vseh pogledih neponovljiv.

Brez Staneta Gabrovca slovenska arheološka in muzejska stroka, nenazadnje tudi slovenska literatura (skozi oči njegovega prijatelja Alojza Rebule) ne bi bila taka kot je bila.

Film je nastal v sklopu projekta ob 100-letnici rojstva akad. prof. dr. Staneta Gabrovca.

Večina uporabljenega gradiva zanj je last družine Gabrovec, del družine Perko. Vsem iskrena hvala!

Janja Železnikar

Kratek filmček ob 100-letnici rojstva akad. prof. dr. Staneta Gabrovca

Kratek filmček o njegovem življenju in delu je nastal s pomočjo Gabrovčeve in Perkove družine. Posebna zahvala gre Petru Gabrovcu in Tinetu Perko, ki sta v tej fazi priprav na praznovanje profesorjeve 100. letnice priskrbela slikovno in dokumentarno gradivo.